Dans po šihtu sva z Klavžem šla preverit Helensko svečo, pa je bila še malo tanka-še manjka kak dan za frikat, zato sva preverila še Božičev slap, ki pa je bil fantastičen za popikat tk, da sva naredla kr 3 runde.
V nedeljo sva z Fižolo preplezala omenjeno smer, zraven levo sta še 2 podobni. Razmere super, ampak lih ko se ogreješ je konc z ledom in sledi sestop.
Letos zima ni naklonjena lednim plezalcem. Tistih nekaj narejenih slapov pa oblegajo množice ledu željnih. Tako je bilo tudi v soboto v Maltatalu. Številni avtomobili ob cesti niso napovedovali nič dobrega.
V slapu na drugi strani tunela sem naštel kar sedemnajst duš. In še so prihajale. Domen in Rok sta se odločila srečo iskati više v daljšem slapu, kjer zaradi novega snega in grape ni bilo pričakovati prevelikega užitka. Midva pa sva se namenila navzdol po dolini, Grega je sklepal pravilno; »V Katedrali bi utegnil biti naval manjši!«
Nad nama ni bilo nikogar. Visoka temperatura ni dajala zimskega vzdušja. Od impozantnih ledenih piščali mogočne Katedrale je tekla voda. Enkratno plezanje, z malo občutka in gibanja, brez razbijanja ledu je prijazno odprlo vse skrivnosti ledne stolnice in potešilo nabrano željo po ledu. Ob sestopu, beri spustih po vrvi, je pričelo celo snežiti. Malo, za trenutek je zadišalo po zimi.
Nikoli nisem razumela plezalcev, ki solirajo. Sploh v takih smereh, za katere se nas večina pripravlja par mesecev, skrbno izbere soplezalca/ko ali pa se zanje odloči čez noč, češ jebat ga, grem probat. Ampak izbiranje vedno težjih smeri je v glavnem pogojeno z napredkom posameznika (na vrvi ali ne), torej ni fora soliranja ravno v tem. V čem je torej fora?
Pozdravljeni,
spet je čas za poravnavo članarine za leto 2012. Višina članarine je nespremenjena:
25€ in 10€ za družinske člane, študente, dijake in brezposelne.
Poravnate jo lahko na Veliki plezalni steni ob torkih in četrtkih ali pa se dogovorite z Martino, ki je letos zadolžena za pobiranje.
Kdor se ne bo uspel srečati z Martino, lahko članarino poravna na Občnem zboru, ki bo predvidoma v februarju.
V nedeljo smo se podali v mrzlo jutro na Jezersko z željo po plezanju. Plan sta bili Teranova in Sinji slap. Že ko smo prispeli na parkirišče, nam je bilo jasno, da bolje, da gremo plezat v Sinji slap. Tu je bila milina – pred nami je bila samo ena naveza in še tista je bila že skoraj na izstopu.
Slap je dobro narejen, samo prvi metri v prvem in zadnji metri v zadnjem raztežaju so ˝goli˝.
Za mene je bilo prvič, da sem plezala led – lahko rečem, da sem res uživala. Tako zelo, da bo treba še it.
Uživanti: Rok, Mateja, Tomi, Martina
Ne pozabite, če sploh že veste!!!
Danes se v Slovenj Gradcu za vse ljubitelje malih kamenih gmot, potnih rok in belega prahu obeta en res hud večer. Rok Klančnik, naj lipicanec med lipicanci, nam bo tokrat prvič na velikem platnu zasukal eno izmed svojih zadnjih kreacij.
Premiera filma “Plezalčev dnevnik: ROCKLANDS” se bo pričela ob 19:00 v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu.
Vstopnina sitnica! 2 € oz. v domači valuti eno hladno pivo!
Aktualni komentarji