AK Ravne

»Dojst mamo vsega, gremo na Tenerife!« je na Facebook zapisala Tina, ko smo si privoščili kratek počitek med trpanjem ogromnih, a vendar za ženski del ekipe premajhnih kovčkov.
Otok vulkanskega izvora, kjer ni zime, ponudi veliko kontrastov. Od vročega sonca in poležavanja na obali, ki je cilj večini turistov pa do najvišjega vrha Španije – 3718 m visokega Pico del Tide, kjer lahko potipaš sneg. Vmes pa je še veliko odtenkov, a ne sive barve – bolj rdeče rjave. Tudi za plezalce se najdejo lepi kotički in zahvala gre Urški in Branetu, da nama je s Katjo bilo en dan dano pokukati tja. Odločen da v že tako premajhne kovčke tokrat ne bom tlačil štrika in plezalne krame, saj gre vendar za šolske počitnice, sem dobil nov navdih, ko sta mi pojasnila, da štrik si pa tako ali tako lahko izposodiš pri Ratkonu in Walterju, …
… s Katjo sva se namenila v Arico. S prve sva za cerkvijo našla prebivališče plezalcev. Napis »Base Camp« je obetal, da je to to. Zbledel napis na vratih pa da je odprto od 9 ure naprej. Hm, ura je bila pol deset in vse je izgledalo, kot, da se je od tod življenje poslovilo že pred mnogimi leti. Ko me je začelo že skrbeti, so se lesena vrata odprla in vstopila sva v mračen prostor. Malo je potrajalo, da so se oči navadile in da sva videla, da tu noter ni kaj prida videti. Od časa načet leseni pult, skrajno levo na njem nekaj štrikanih kap, ki očitno že zelo dolgo čakajo kupca, zadaj ob steni razmajana omara s policami, na njih pa nič, če ne šteješ parazitov. Vmes, med pultom in omaro, pa se je ves pomečkan, zmedeno oglasil Walter:«Sorry, zame je ura še malo zgodnja, a štrik, ja seveda, …« Na tleh, med omaro in pultom, je ležalo nekaj na pogled precej zdelanih vrvi, ki pa so sigurno že veliko skoz dale.« Vrv je tu, deset kompletov, pa bi tudi moralo nekje biti, …« si je v brado godel Walter, ko je pogledoval po povsem praznih policah. Ko sem že mislil, da ne bo nič s plezarijo, pa se je spomnil, da jih imajo gotovo plezalci, ki še spijo,… Pa sva mu dala deset eurov, vključno z 10% napitnine, in se po njegovih napotkih odpeljala do kanjona, kjer pa je kaj videti. Krasno za oči, sprehajalce in seveda plezalce različnih sposobnosti in pričakovanj… Ma me je res imelo, da bi zadnji dan kratkega dopusta še enkrat šel gor, a so me moji najdražji gladko preglasovali. Nič ne de, mam vsaj vržeh da bom tja moral še enkrat. »Hvala Urška in Brane za info in seveda Walter za štrik…«

V četrtek 6. 3. 2014 večerni plezalni termin zaradi zasedenosti velike telovadnice na OŠ Prežihovega Voranca ODPADE.

Hvala za razumevanje.

Lp Živa

Na zadnjem Martinčkovem večeru v tej sezoni bo gost Tomo Jeseničnik. Izkušnje in znanje iz  fotografije je sprva  nabiral v domačem okolju, v gorah, gozdovih in dolinah Koroške, kasneje pa ga je pot vodila v visoke gore v Karakoromu in Himalaji, ter v prostranstva Turčije in Kamčatke. Uživali bomo ob čudovitih fotografijah gorskega sveta s komentarji iz prve roke!

Vstop prost.

Kdaj in kje? Sreda, 5. marec, ob 19. uri v MKC Radlje.

V preteklih dneh smo doživeli v bližini Heiligenbluta pravo zimsko idilo.

Že v vasi je vsaj meter snega, v hribih veliko več,  temperature pa se ponoči spustijo globoko v minus. Read more…

V nedeljo smo se podali iz B postaje na vrh Kanina, Blaž in Mitja pa še višje, na Prestreljenik. Dan je bil čudovit, obsijan s soncem, na vrhu je tudi pihalo. Smuka je bila raznolika, saj smo imeli vse: od pršiča, skorje, klože…

Bil je zares dobro izkoriščen dan.

 

Uživali: Barbara, Nataša, Mitja, Blaž, js, Aiga in Aiwok

V času počitnic, od 24.2.-28.2., bomo popoldanske termine prepustili odraslim .

Boulder bo v tem tednu zaradi treningov otrok zaseden v dopoldanskem času, in sicer:

PON 10h-13h
SRE 10h-13h
ČET 10h-12h
PET 10h-12h

V primeru, da s tem komu od tekmovalcev onemogočamo trening, naj me prosim kontaktira!

Hvala za razumevanje in lep teden!

Katja

Od 14.2 do 16.2.2014 sva obiskala nekaj zanimivih turnih hribov v okolici Toblacha. Na Helm(2434m) sva se  “variantno”povzpela iz Vierschacha. Z vrha, ki je najzahodnejši del Karnijskih Alp, sva imela čudovit razgled na Sextenske Dolomite na jugu in gore Kalkensteina na severu. Po 20 cm svežega pršiča sva odsmučala v Sexten, se vrnila nazaj pod vrh in še enkrat po mehkobi do avta. Naslednji dan sva nad dolino Prags startala z izhodišča Platzwiesse.Izbrala sva Helltaler Schlechte (2711 m). JZ pobočje je bilo varno pred plazovi, v dveh urah sva bila na vrhu.Tudi ta vrh je čudovit razglednik Dolomitov. Široko pobočje s pršičem je bilo to soboto še zelo malo popisano. Tretji dan se je vreme že  začelo kujati, v megli, vetru in sneženju sva z južne strani (izhodišče Kandellen,1604m, 5 km iz Toblacha) dosegla vrh Pfannhorna( 2663m).Smučanje, sprva previdno v megli, je bilo presenetljivo dobro.Na grebenu stoji  na 2340m prijetna planinska koča Bonner, odprta tudi pozimi.Lp,Janeta in Franc Read more…

Petkov večerni ogled outdoor filmov v Mežici mi je bil primerna inspiracija, da sem se v soboto zjutraj pridružil Greganu na ski turi, Niku pa, da me je opremil s svojo GoPro kamero. »Pa da boš posnel vse kar bo lepega in zanimivega!« je še zavpil za mano, ko sem hitel skozi vrata. In nekaj je bilo tega. Z Luž v lepem vremenu, skozi gozd, pa višje preko snežnih poljan z v sneg okovanimi osamelci in do vršnih grebenov, kjer naju je veter pospremil do Kordeževega sedla in vstopa v žleb Trebnik. Tam pa se je dogajalo. Najprej trd sneg, pa kloža, ki jo je prerezal Grega in ga je potegnila na rit, da je že držal ročico napihljive vreče v nahrbtniku, a še preden jo je potegnil, se je nekako pobral in zapeljal iz območja plazu, ki je pometel pobočje proti dolini … Ko sva v položnem pobočju med prvim, tukaj še redkim drevjem vijugala in je sneg pokal v velikih zaplatah, ki bi, če bi bilo le malo bolj strmo gotovo spet začele drseti, sem si priznal, da je imel Grega pred nekaj urami kar prav. Ko sva v sončku, obdana z idiličnim pršičem na drugi strani Pece napenjala kože na smuči, je godrnjal, da bi bil že čas, da si nabavim nahrbtnik s napihljivim balonom, pa da lopato bi tudi lahko sabo nosil … Porogljivo, v šali, sem se opravičeval, da me je Katja rajši visoko življenjsko zavarovala, lopate pa da direktorji tako ali tako ne znamo uporabljati …
Iz posnetega je Nik nekaj naredil in se lahko vidi tukaj:

Uživaška sobotna tura od  “Jeklnove ride” preko zasanjanih Luž na vetrovni Križnik, po pršičastem Kumrovem žlihu navzdol in preko Luž nazaj na izhodišče. Ročna žaga bo letošnji obvezni del turnosmučarske opreme.

Meta, Andrej in Anza