Včeraj sva se s Kosijem spet zagnala v Šmohorco. Pridružila sta se nama še Tanja in Uroš, ki sta splezala Kanto in Spominsko.
Kosi je namestil svedrovce v že najavljano smer. Prvi nad tlemi še manjka, premer 10 mm, luknja je že zvrtana. Naslednjič bova mogoče še katerega dodala, sicer pa je že sedaj poskrbljeno za varno plezanje. V strehi se Domen kar ni mogel ustaviti, ker mu je vrtanje z Žažijevim baterijskim vrtalnikom šlo tako dobro in hitro od rok, da jih je nažgal kar precej skupaj. Seveda pa “klasiki” lahko mirne duše plezate “po tastarem” in svedrovce pustite pri miru.
Potem sva smer preplezala še od spodaj in se pred nevihto, po polici desno, čez Kanto umaknila v žleb. Od doma do doma sedem ur. Preizkusite. Ne čas, temveč lepoto smeri.