AK Ravne

Španija

Dokaj udobno nameščeni v najetem kombiju, z mislimi že v Španiji, spanec prebudi dež. Pa ne no!!! Sicer je do cilja še dolga pot, ampak vseeno. Ne more bit dež, če gremo na dopust.

V okolici Barcelone nas pričaka mavrica, pred nami pa spet vse temno…. hm, vsaj prečudoviti Montserrat se vidi. Po približno 15 urah prispemo do našega campa Ulldemolins. Kamorkoli pogledaš, same skalne verige, gozdovi, pa spat skale in skale…. smeri za par življenj. Utaborimo se in gremo kljub slabemu vremenu v Margalef. Tam pa gužva da te kap. Če smo se že pripeljali tako daleč, bomo pač malo počakali. Ko končno pridemo na vrsto, začne kmalu deževat. Mi smo šli vedrit pod previs, vsi ostali pa so šli iz plezališča. Tako smo imeli celotno plezališče zase. Skala je bila izvrstna, plezanje tudi. V naslednjih dneh smo naše sposobnosti preverjali v plezališčih Margalef, Siurana in Albarca. Vsako je poglavje zase, je pa res, da je bilo v večini plezanje po luknjicah: malo večjih, manjših, bolj podolgovatih…na vrhu na poličkah so nas pričakali kozji drekci… ampak vse ima svoj čar. Plezališči Margalef in Siurana sta množično obiskani, medtem ko smo bili v Montsantu sami. Zgleda, da v določenih sektorjih ne pleza nihče, saj so bili svedrovci  v nekaterih smereh preraščeni z bršljanom. Ampak enim to očitno ni ovira in gredo plezat kljub temu v prepričanju: tej pa že ni tako težko, če so svedrovci navrtani bolj na redko :). Vreme se je po 2-3 dneh poštimalo in prikazal se je sonček – še bolj nasmejani smo postali, pokrajina je bila še lepša, vedno bolje smo plezali, na poti v plezališča smo se sicer še vedno zgubljali, ampak to je bil le še dodaten razlog za smeh. Bolečine v gležnju, komolcu in nogi niso bile ovira, kvečjemu motivacija.

Za piko na i smo si šli ogledat še Montserrat, Daša, Marinka in Severin so splezali eno krajšo smer, ki sma jo s Primožem poimenovala A JE TO! Okoli nas so se bohotili stolpi, kakršne vidiš tudi v Grški Meteori. Nas sta budno opazovala Slon in Mumija.

Ugotovitve z našega dopusta:

–         kdor išče, ta sicer najde, ampak veliko kasneje, kakor pa če se prepustiš in te pot sama pripelje do cilja 🙂

–         če med dvema svedrovcema na dolžini 5 metrov ni dodatnega svedrovca, verjetno smer le ni tako lahka, ampak se svedrovc skriva nekje pod bršljanom!

–         jesti testenine vsak večer niti ni tako slabo

–         sedeti na kamniti ploščadi na vrhu Siurane z mrzlim pivom v roki = neprecenljivo!!!

–         v tušu številka 5 je voda bolj topla kk pa v tušu številka 2 🙂

Uživali smo:

B reprezentanca: Daša, Primož, Marinka, Jan, Severin in Martina

A reprezentanca: Borut, Katarina, Janez, Jera, Nejc, Jan, Matija, Janez, Ines in Lena

[nggallery id=67]

Več podatkov in fotografij na strani: http://www.pk-martincek.net/index.php?option=com_content&task=view&id=274&Itemid=1

O avtorju Prikaže vse zapise

MartinaK