AK Ravne

Igličeva smer v Mali Rinki

Ženska naveza 3M (Marta, Marinka in Martina) smo se v nedeljo podale v Igličevo smer v Mali Rinki. Prekrasen pogled na gore, dih jemajoče zelene barve, modro nebo….

Pomalicamo in že se podamo proti smeri. Da ne bi bil štart tako lahek, smo za začetek morale prečiti snežišče, paziti, da ne bi padle v robno zev, šele nato smo otipale toplo skalo. Navezo je vodila Marta, jaz sem bila turist, Marinka pa je izbijala Martine kline. Celotna smer ponuja lepo plezanje, v drugem raztežaju kaminskega dela smo si celotno zadevo popestrile, saj je Marta ˝vžgala˝ desno varianto (težjo od kamina :)). Izstop oz. zadnji trije raztežaji so dokaj naloženi in potrebno se je izogniti snegu, ki še vedno leži v grapi zadnjega raztežaja. Na vrhu smo se malo odpočile, pojedle preostanek hrane, nato pa je sledil še sestop skozi Turski žleb. Zaključek je bil pri Zadružniku, kjer smo si namočile suha grla, malo podebatirale o prečudovitem dnevu in plezanju, razdelile robo, ter se počasi odpravile proti domu.

[nggallery id=73]

O avtorju Prikaže vse zapise

MartinaK

3 komentarjevOddaj komentar

  • Bravo babe. Vsaj nekdo na ferajnu miga.
    Drugi pa ? – večini se pa itak ne zdi vredno kaj objavit na naši strani, če kdo sploh kaj leze. Kje ste mladinci?
    Vsaj na tabor prite, kljub temu da se nobeden ni prijavo. Da nebom rabo s kuharco na bajti plezat.

  • Svaka Čast. Kapa gr, pa dow, pa gr, pa dow.Se pravi kapa večkrat dow! Kk sm wajo js pogrešo! Vajin Positive Vibracion. M&M +(m) = AKCIJA. Foto material kot se šika. V textu nobenega jamranja kk je bwo tžko, pa zlizano, pa… in kar je še bolj neverjetno za današnje dni ter osvajalce nekoristnega tretjega tisočletja, tudi čisto brez nabijanja o oceni smeri… Pač po sistemu, ki ga tisti, ki spremljamo navezo M&M od njiju tudi pričakujemo. Prišle tiho, videle bol od daleč, zmagale brez konkurence!!! Pa še literarni nokturno sredi stene. Marinka Carsko. Vidve sta moji Gorski Kraljici. Ja, tud ti si fajn Martina.

    Načelnik mladci tk trgajo, da potem zvečer z oteklimi prsti zelo težko klofajo po tipkovnici. Lahko bi si na strani umislili “glasovna sporočila” in tako večkrat poslušali o njihovih neverjetnih uspehih, kot verjetno prav tako o njihovih neuspehih in pubertetniških izpadih. 😉

  • Šiljo, ob branju tega sem pa kar zardela … 🙂 Hvala.
    Ma, tudi če zveni kot kliše, kič, slab besedni zaklad ali kaj drugega, je čisto res, da so hribi poezija … Zame že. In očitno ne zgolj zame. 🙂