V petek 30. 9. 2011 bodo na boulderju 16.00 – 18.00 plezali Majčijevi malčki, ki, dokler da ne zasnežijo bližnjih smučišč prosti čas preživljajo ob raznolikih športnih aktivnostih. Plezanje na boulderju zato v tem času ne bo mogoče.
Hvala za razumevanje
LP Živa
Ker pred taborom ta podalšan vikend 29.09 – 03.10.2011 v Pakli ne bo skupnega sestanka, naj tisti ki iščete prevoz, imate v avtu še kak prostor ali iščete soplezalca – to omenite na odprti temi na forumu.
Se vidimo spodaj v četrtek zvečer ali petek zjutraj.
Jutri 27.9 2011 v večernem terminu od 19.30 ure dalje postavljamo smeri. Udeležba zaželjena, predvsem tistih, ki so jim vse smeri preteške. V četrtek odpade plezanje , zaradi sejma. Trening tekmovalcev je prestavljen ob istem času na bulder. LP Vezi
»Zakaj so naše sledi različno dolge? 
Zakaj sem sam lahko vse preživel?Tega se seveda nisem odločil sam, vedno sem pa čutil odgovornost do življenja.To mi je bilo dano. Hvala Ti! Življenje je lepo in včasih ga je treba objeti, čeprav se večinoma borimo z njim.« (T. Škarja)
Knjiga je najobsežnejše delo našega alpinista, ki je bil pri vseh dogajanjih ves čas zraven, pa vendar je vedno hodil povsem po svoji poti. Delo je pisal pravzaprav vseh 55 let svojega alpinističnega udejstvovanja. Predstavi nam številne naše alpiniste, je kronološko urejena in obsega bogato fotografsko gradivo.
Predstavitev bo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, v četrtek, 6. oktobra 2011, ob 18. uri.
Vljudno vabljeni!
Greganov predlog, da greva v Kolčnovo smer, ki je zanj med najlepšimi v Peci je koj padel na plodna tla. Zame je ta smer polna spominov in nostalgije. Posvečena je Milanu Kolarju – Kolčnu, ki je skupaj z mlajšima kolegoma iz Mežice, v slabem vremenu tragično preminul v francoskih Alpah. Čeprav Kolčna nisem poznal , sem si po Mihanovem pripovedovanju ustvaril sliko čvrstega gornika, kateremu je težko delo v fabriški kovačnici izoblikovalo močne roke in karakter. Smer, ki sta si jo zamislila in v njej opravila poizkus s Špilčnom sva dokončala s Tomotom Jeseničnikom. In ker z leti spomin bledi sem pokukal v svoj orumeneli gorniški dnevnik, ki mi je obudil nekaj pozabljenih spominov.
26.5.1985; Ne Tomo in ne jaz še nikoli nisva bila v J steni Pece, zato sva po tem, ko sva prigrizla strmino iz Tople do male Pece kar nekaj časa porabila, da sva steno sploh našla. Oddahnila sva si ko sva se končno lahko ovesila z goro klinov, zatičev in doma narejenih lesenih zagozd, ki sva jih pritovorila pod vznožje strme stene. Da sva pravilno vstopila nama je sporočila lesena zagozda, ki sta jo zabila Kolč in Špilč ob svojem neuspelem poizkusu. Počasi a vztrajno, v glavnem s pomočjo klinov in jzatičev se prebijam čez steno. Še največ težav imam nad tretjim varovališčem kjer klini ne prijemajo. Še dobro, da se težave unesejo in priplezava do Kolčnove police po kateri izstopiva. Sestopava po žlebu in zaideva v borovce, da vsa popraskana prideva ponovno pod steno. Pobereva nahrbtnike in se po žlebu povzpneva na vrh Pece ter se po poti vračava vse do Črne, kamor sva pripešačila pol ure po polnoči. Ni kaj dodati, precej nenavadna tura za današnje dni.
Drugič sem se v Kolčnovo smer podal z Rotovnik Vladom, ki se je žal pozneje smrtno ponesrečil v Raduhi.
14.10.1990; … V prvem težjem raztežaju Vlado vpne staro leseno zagozdo, ki se je spomnim izpred petih let. Zbledeli vrvici ne zaupa, zato poizkusi plezati ne da bi vpel lestvico. Želi se potegniti proti levi čez rob, a mu ne uspe. Za trenutek poleti po zraku, nato se sunkovito ustavi. Zagozda z zbledelo vrvico je dobro opravila svojo nalogo… Na robu stene se snidemo z Zalo in Danijem, ki sta ves dan plezala v smeri desno od naju. V trdi temi vsi štirje sestopamo v soju moje čelne baterije. Pozni smo, jutri bom težko vstal, a moram saj me čaka moj peti delovni dan v fabriki.
No in če bi moj razpadajoči gorniški dnevnik še imel kaj prostora bi danes vanj zapisal nekako takole:
24.9.2011; V eri tehnike in napredka se z Greganom, naj nama bo tudi tokrat odpuščeno, odpeljeva mimo parkirišča visoko pod kočo na Peci. Lahko napravljena se sprehodiva pod steno. Ura je pol deset. Vidiva Zalo in Sašna, ki plezata v desnem delu stene. Visoko sta že, vstala sta mnogo pred nama.
Lesena zagozda z zbledelo vrvico je še vedno na svojem mestu. Grega se ne zmeni zanjo. Malo pod njo za varovanje namesti metulja.
Drugi od treh težjih raztežajev je najlepši. Za varovanje skrbi zadrga starih, a dobro zabitih klinov, skala je čvrsta, edino veliko majavo lusko, ki kot giljotina visi zataknjena v sicer lepi zajedi, s pomočjo kladiva, ob glasnem trušču spustim v dolino.
Na koncu smeri Grega ne zavije v desno po Kolčnovi polici iz stene, ampak jo ubere naravnost po izstopu, ki opravičuje sloves Pece kot mestoma precej krušljive stene. Po nekaj urah sva na vrhu. Danes bova še nekaj imela od dneva.
Grega je smer v vodstvu, brez večjega napora zmogel prosto, jaz z nekaj več napora, z vrvjo od zgoraj pa tudi. Če bi mi kdo to rekel tiste noči pred šestindvajsetimi leti, ko sva se zadovoljna nad prvenstvom, a skrajno utrujena s Tomotom vračala v dolino, bi si gotovo mislil, da se mu je na čisto zmešalo. A je že tako, da svet gre naprej in mi z njim!
Preplezano smer Kaminreihe posvečamo našemu Kaminskem. Priporočamo mu, da se v njo odpravi na odličen trening, preden se v Paklenici loti kakega kamina. 
Včeraj, 24.9.2011, smo se Marinka, Špiler, Daša in jaz odpravili na Celovško špico, da preplezamo smer Serija kaminov (Kaminreihe, 350m, IV+ ,IV/III). Zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Birstici v Rožu in pot nadaljevali po Medvedjem dolu do parkirišča. Preverimo vodničke in s slabim razumevanjem nemškega opisa dostopa se odpravimo proti vstopu v smer. Razumeli smo, da ne smemo do koče ampak, da prej zavijemo po melišču proti steni. Seveda smo prehitro zarinili v hrib in potem lep čas prečili po melišču. Dostop se nam je tako podaljšal za celo uro. Najbolje je, da se po dolini odpraviš do višine koče in šele potem zarineš direktno v melišče. Smer je res lepo označena z rdečimi in rumenimi klini. Večinoma smer poteka po različnih zajedah in kaminih. Vmes je kak del šodra in moraš pazit, da ne podreš kakšega večjega kosa na soplezalce pod sabo. Celo pot nam je rahlo grozila nizka oblačnost. Oblaki se na srečo niso prebili na severno stran stene in smo v meglo prišli šele čisto na vrhu. Hitro smo se odločili za sestop in spet smo se lotili razumevanja nemškega opisa sestopa. Končno najdemo možice in jim sledimo do sedla, kjer je označena avstrijsko slovenska meja. Z Dašo sva si želela čimprej do vstopa, ker sva tam pustila nahrbtnike, a žal ni šlo in smo morali po slovenski strani naokoli proti Svačici, da smo se lahko spustili proti Celovški koči. Marinka in Špiler sta se spustila proti koči, midva z Dašo pa sva spet zakorakala po melišču nazaj proti vstopu po nahrbtnike. Nismo uspeli priti skupaj do koče, da bi spili težko zasluženo pivo, ker sva se morala z Dašo spustiti nizko po melišču. Hitro smo odhiteli proti avtu, ker nam je že grozila pozna ura. Nismo vedeli kakšni so odpiralni časa bencinskih črpalk v Borovljah, ker smo imeli tank čisto suh. Na srečo so delale do 21:00 tako, da smo lahko natočili gorivo in potešili še naša suha grla. Izmučeni in veseli smo se ob 20:30 odpravili domov.
Naj še omenim, da smo v vpisni knjigi opazili, da sta sredi avgusta smer plezala tudi Franc Pušnik in Vinko Močilnik. Škoda, da nista napisala kakega članka, bi nam verjetno prišparala kako uro na dostopu. No nam pa ne bi škodil tečaj nemščine, da bi opise malo bolje razumeli.
Srečno.
Državno prvenstvo se nadaljuje … Ta vikend smo se plezalci z vseh koncev Slovenije pomerili v Trbovljah. AK Ravne nas je zastopalo 7 tekmovalcev. Dosegli smo naslednje rezultate:
Petra Glušic (cicibanke): 12. mesto
Sara Glušič (mlajše deklice): 9. mesto
Zan Sudar (mlajši dečki): 9. mesto
Živa Ledinek: 3. mesto (kadetinje), 10. mesto (članice)
Klemen Dretnik (kadeti): 3. mesto
Gregor Vezonik: 2. mesto (kadeti), 8. mesto (člani)
Katja Planinc (članice): 11. mesto
Še posebej naj izpostavim dva rezultata te tekme: Klemen Dretnik je s 3. mestom osvojil svoje prve stopničke v težavnostnem plezanje na tekmah DP, Gregor Vezonik pa je tokrat prvič tekmoval tudi v članski kategoriji in se uvrstil v finale ter osvojil končno 8. mesto.
Naš klub trenutno zaseda 7. mesto v skupnem seštevku klubov med 29-imi klubi iz cele Slovenije.
Za nadaljnje točke in čim boljše uvrstitve pa se bomo borili zopet čez tri tedne, ko bo na sporedu naslednja tekma DP v težavnosti in sicer v Tržiču.
Pa še nekaj utrinkov s tekme …
Lp Živa
Mateja se je z njenim plezalnim izborom izkazala že prejšnjič in zato sva z Martino komaj čakali, da spet dobi fraj dan in da se ji zopet pridruživa. Na Jezerskem smo se dobile še z Darinko.
Kljub temu, da je jasno, da je Nova centralna v Veliki Babi zelo plezana smer, smo se v njo optimistično podale v soboto, zelo zgodaj seveda, z namenom, da z vstopom prehitimo vse morebitne druge plezalce. No, enak plan so imele ta dan še tri druge naveze. Nekateri so bili celo optimistični, da bodo ostale prehiteli v smeri , pa se tudi to ni izšlo. Tako je bilo plezanje po kompaktnih platah in kakšnem malo manj kompaktnim vmesnih cugom zelo družabno.
Če zanemarimo par kamnitih bombandiranj, ki so bili cena za simpatično druženje, smo se imeli super. Smer je res tako lepa kot je v opisih, sestopi pa tudi. Sestopili smo po feratah, najprej do koče na Ledinah in nato po slovenski do izhodišča.
Plezali: Mateja, Darinka, Martina, Daša in ostalih šest.
KORENJAK MASTER JUNIOR 2011
V soboto, 3. septembra 2011, se je ob 9. uri dopoldne začel KORENJAK MASTER JUNIOR. Gre za tekmovanje v balvanskem plezanju, ki ga je Športno plezalno društvo Korenjak priredilo že tretje leto zapored in je bilo namenjeno popularizaciji športnega plezanja med mladimi. Tekmovanje je bilo organizirano za najmlajše kategorije oziroma za plezalce, stare od osem do dvanajst let.
V konkurenci šestdesetih tekmovalcev iz celotne Slovenije, sta nastopili tudi Sara, ki je osvojila 10. mesto med mlajšimi deklicami, ter Petra, ki je bila 8. med cicibankami.
VIPAVA
V okviru letošnje prireditve Vipavska trgatev je AO Vipava organiziral tekmo v balvanskem plezanju.
V soboto je bila tekma za člansko kategorijo, v nedeljo 11. septembra pa je bila tekma za otroke v treh starostnih kategorijah za dekleta in fante.
Petra je v kategoriji starejše cicibanke zmagala. Zato je lahko tekmovala še v kategoriji mlajše in starejše deklice. Tam je bila 4., Sara pa je osvojila 2. mesto.
JUDENBURG
V soboto, 17. 9., in v nedeljo, 18. 9. 2011, je v Judenburgu potekal Vorstiegsmarathon , ki šteje v serijo tekem iRCC – InterRegional Climbing Cup 2011. Preplezati je bilo treba 10 smeri.
Sara je v kategoriji U 14 (letnice 1998 in 1999) osvojila 8. mesto, Petra pa v kategoriji U 12( letnice 2000 in 2001) osvojila 11. mesto.
Pozdravljeni,
zbiramo naročila za nov vodniček “STENA-Severna stena Triglava”. Založba Sidarta ponuja določene ugodnosti odsekom ob skupnem naročilu. Pri tem prihranite poštne stroške, saj tudi dostavo na en skupni naslov krije Sidarta.
Več informacij o vodniku lahko najdete na naši spletni strani http://www.sidarta.si/plezanje/stena_triglav.html.
Cena v prednaročilu: 21,00 EUR (velja do izida 3. oktobra)
Naročila pošljite čimprej na naslov: akravne@gmail.com
Aktualni komentarji