AK Ravne

Druga skupna tura ali …

prečenje  Glocknerwanda (3721m), na Teufelshorn (3680m) in po SZ grebenu na Grossglockner (3798m).

[singlepic id=2944 w=320 h=240 float=left]Petek 18. maja 2012;  Dolg delovni teden se izteka. Otvoritev nove EPŽ3 naprave je privabila v Metal goste iz celega sveta in tudi vse kar je doma pomembnega je bilo pri nas. Cel teden ni bilo časa za trening, kaj šele plezanje. Edino vezano na plezanje je bila želja slavnostnega govornika predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, ki je ujel da sem tudi jaz hribovec in mi je zaželel varen gorniški prijem. Lepo.

Popoldan ekipa Koroška 8000, tokrat brez Jurija, preizkuša puh. Hlače, bunde in ogromne rokavice. Pozneje so na vrsti še višinski čevlji. Štirje člani zadovoljni zapustijo trgovino. No saj tudi z Greganom sva zadovoljna. Pred nami je tura, pa čevlji, ki nama niso sedli so razlog, da bova še enkrat morala v Chamonix… Fajn.

[singlepic id=2950 w=320 h=240 float=right]Šele okoli enajste zvečer smo pripihali na Studlhutte. Konec je turno smučarske sezone, poletna pa se še ni začela, zato je koča zaprta. V zelo lepo urejeni zimski sobi je kar nekaj duš,  ki so se razkomotile in že trdno spijo. Ali pa se morda le  delajo, da spijo. Ni nam, da bi se tlačili med njih, zato se zleknemo kar na klopeh v kuhinji, kjer je vroče .Gašper na drva, v katerem je ogenj že dogorel, je dodobra zagrel prostor. Vsaj zeblo nas ne bo.

Sobota 19. Maja 2012; Včeraj smo zadnji prišli, ob štiri zjutraj prvi odidemo.  V hladnem jutru, ledeniško navezani , prečimo ledenik in v prvih sončni žarkih dosežemo začetek naše smeri. 3500m visoko smo. V treh navezah zaplezamo prve metre neskončno dolgega, brez pravega reda nazobčanega grebena.  Levo, globoko pod sabo vidimo, bivak pod S steno in drobne pikice, ki so se namenile plezat. Brez počitka plezamo gor, pa dol,  jahamo ozek greben in ko se pred nami znajde odsekan prepad, se spuščamo po vrvi… Vmes pa neumorno pritiskam na sprožilec fotoaparata.  Z derezami na nogah večino plezamo po skali. Kjer pa je sneg le ta ne nudi dobre opore. Najvišja točka Glocknerwanda je le 77m nižja od Grossglocknerja, a zaradi divjega terena ne vemo kdaj smo bili na vrhu. [singlepic id=2951 w=320 h=240 float=left]Pred nama z Greganom se pokonci postavi mogočni skalni Teufelshorn. Od vseh strani navpična gmota nekako nelogično štrli po konci. Narejeno sidrišče priča , da se nekateri tu spustijo na snežno rampo in prečijo do začetka SZ grebena, ki vodi le še navzgor. Ima me, da bi tudi midva izbrala to logično bližnjico, a je Grega že zaplezal v navpično skalo. Seveda nama bodo sledili tudi preostali. Ko se po vrvi spustiva na drugi strani sem  zadovoljen. Je bilo kr strmo in lepo skalno plezanje. Prelestne razglede, ki so nas obdajali prvi del vzpona pa je snedla megla. Počasi se je dvigala po severnih pobočjih, dokler ni dosegla grebena in povsem  zaprla obzorja.  A pred nama so že sledi plezalcev, ki smo jih zjutraj videli vstopati v Rampo. Od tu naju čaka le še SW greben, ki vodi do vrha. Poznam ga saj sem v svojem prvem alpinističnem življenju kar nekajkrat plezal smeri na  severni strani gore , ki se tukaj snidejo. Proti vrhu prehitiva še navezo, ki je prišla po Rampi in v megli pred sabo zagledava križ. Vso, če bi zmeril vse vzpone in spuste, res dolgo smer  sva  plezala Štajerca, navezana na razdaljo 30m. Na vrhu je mrzlo in piha, zato bova preostale v zeleno oblečene, nadvse zadovoljne prijatelje počakala nižje, na platoju na Adlersruh.

Dvanajst ur je minilo kar smo zjutraj začeli turo. Pri avtomobilih na parkirišču nad Lucknerhous odložimo opremo. Sam si najprej snamem čevlje. Ker sem školjko svojih« Espantikov« pustil v Chamonixu, da mi jih razširijo sem v sodu na podstrešju poiskal »Koflache« iz prvega alpinističnega življenja. Notranji čevlji so že razpadli, zato sem v oguljeno plastiko potisnil nove vložke od »Espantikov«. Ni bilo pretiranega udobja, je pa občutek ko  gole noge stegnem na leseni klopi  naravnost neopisljiv. Na drugi klopi  se drenjajo preostali. Tudi oni  se smejijo. Ne vem ali ker so kot jaz sneli čevlje ali ker so zadovoljni nad opravljeno turo, ki se je pokazala kot nadvse kompleksna in zahtevna poslastica.

[nggallery id=138]

O avtorju Prikaže vse zapise

Andrej Gradisnik