AK Ravne

Košutnikov turn

Nenapovedani dogodki in naključna srečanja včasih prav pridejo. Tako je zaporedje dogodkov hotelo, da sta se Daša in Špiler prejšnji teden slučajno srečala in dogovorila, da bi  lahko šli za vikend plezat v Košutnikov turn.

[singlepic id=3076 w=320 h=240 float=]

Tokrat je zgodnja jutranja ura prišla zelo prav, kajti takrat se še lahko diha v teh vročih dneh. V Železni kapli smo pobrali Braneta, se peljali skozi, meni res zelo lepo, slikovit vasico Sele in opazovali steno Košutnikovega turna. Pogled kar malo pospeši utrip srca, enim tudi prebavo :). Prvi del poti proti steni je prav simpatičen, skozi gozd, po potki prepleteni z neskončnimi koreninami. Pri balvanu pustimo nepotrebno opremo in se zapadimo v melišče. Ko smo ga končno premagali, smo se naveze podale v naslednje smeri: Daša in Primož v smer Gamsenweg, Špiler in Brane v Őstlicher Nordkantenpfeiler, Vlado, Marinka in js pa v smer Pretterebner.

Sem že pozabila, da skala v turnu le ni tako kompaktna in položna, zato je bilo v težkem raztežaju z moje strani veliko cviljenja. Priznam, da še v življenju nisem plezala tako previsnega, konstantno navijajočega, krušljivega, predvsem pa meni težkega 5c-ja. V naslednjem raztežaju mi je bilo simpatično Marinkino bentenje, da ona pa že ne bi bila ta cug, ker ni lep :). Vlado se nama je pa samo smejal… Da bi pa uživali tudi midve z Marinko, je smer sčasoma postajala lažja, tudi skala je postala nekoliko kompaktnejša. Kaj kmalu smo izplezali, se namestili na travnato poličko in občudovali lepe razglede okoli nas. Tudi Daša in Primož sta se nam kmalu pridružila. Pojemo zasluženo malico in že smo začeli sestopati, kajti čakala nas je še zanimiva ferata čez viseči most. Za nami hitita že tudi Špiler in Brane.

Da damo celotni turi piko na i, smo se ustavili na koči, kjer smo si spočili utrujene noge in se ohladili v prijetni senci.

[nggallery id=148]

O avtorju Prikaže vse zapise

MartinaK