AK Ravne

Comici-Dimai v Veliki Cini

Velika in za vedno veličastna klasika (VII ali VI AO, višina smeri 480m) z nekoliko težjo in manj plezano Constantinovo varianto je bila najina tokratna poslastica.
Zjutraj sva si privoščila nekoliko daljši spanec. Tako prijetno je, v hladu jutra, v šotorčku oddremati še kakšno kitico, po tem ko ostali že odrožljajo ovešeni s plezalno opremo proti steni.
Ko sva okoli osme ure stala pod mogočnim navpičnim zidom S stene Velike Cine sva videla, da se nama je račun izšel. Vse naveze, ki so se tega dne namenile v najino smer so bile že visoko v steni. Neovirano sva plezala zelo dobro opremljeno smer. Številni plezalci so v smeri pustili veliko klinov, prusikov, pa še kak zatič in metulj je zlezel tako globoko v razpoko, da bo za vedno na razpolago ponavljalcem. V zgornjem delu stene, kjer strmina nekoliko popusti in smer sledi najlažjim prehodom proti levi sva z Gregom plezala kar naravnost, po strmih kaminih in zajedah. Komajda kak klin v šestih raztežajih je dal vedeti, da se Constantinova varianta poredko pleza. Ker je v orginalni smeri kladivo le odvečna teža, sva orodje pustila v avtu. V teh raztežajih zgornje pete težavnostne stopnje se ga ne bi branila. A vseeno sva se počutila varneje kot v originalni smeri, kjer so, levo od naju, plezalci po veliki zajedi spuščali salve kamenja.
Na veliki polici, ki obkroži vso goro in se večina smeri zaključi, sva se razvezala in se povzpela še na vrh. “Vau, se daleč vidi na tak lep sončen dan.”

1-IMG_3644

2-IMG_3677

3-IMG_3655

4-IMG_3657

5-IMG_3666

6-IMG_3680

7-IMG_3681

8-IMG_3707

9-IMG_3713

O avtorju Prikaže vse zapise

Andrej Gradisnik