AK Ravne

Tokrat o rožnati barvi, porodih in veterinarjih, ki so jih vajeni

IMG_8177

Babji vikend se vedno začne že nekaj dni prej, kot ga načrtujemo …

Mateja: “Ej, a se dobimo ob petih pri Bukovniku?”

Gozdna: “Ne morem tk hitro, rečmo raj ob sedmih.”

Mateja: “Mi gremo še robo kupit, pa jo bo vlko, tk da bi si jo potalale.”

Gozdna: “Aha, ja, vešda, pustite mi mal robe tam nek na parkplacu, da jo prnesem zadi.”

Gozdna: “Marinka, kda boš ti gr?”

Marinka: “Nem zgodna, ker morem še na Muto it.”

Gozdna: “Aha, javi, kk pa kaj pa grema skup. Js bom okol sedmih pri Bukovniku.”

Grohat

Grohat

Petek popoldne. Bor mi pomaga pakirat nahrbtnik. Jure hiti po opravkih, da bo pravočasno doma, da bom ja ob sedmih zvečer pri Bukovniku. Sem že zdavnaj preračunala, koliko časa potrebujem do tja. ;-) Potem mi pomaga še vse stvari, ki jih je toliko kot za mini odpravo, znositi v avto in že mi ful na glas prepeva Bruce Springsteen, ko šibam proti Kamniku.

Čez pet minut že kličem domov: “Jureee, a mam palce v kufru?” Ker imam pač preračunan čas vožnje do Bukovnika, se vmes ne smem ustavljati in preverjati, če sem vzela vso robo. “Imaš. Javi, ko boš gor. Uživajte!”

Trenutno mojo najljubšo, ki jo Springsteen zapoje na kakem koncertu, “You Never Can Tell” iz Pulp fiction, prekine Marinkin klic: “Kje si?”

Gozdna: “Na pol poti iz Solčave … A ste že gr?”

Marinka: “Neeee, v Kocki smo še. Počaki nas.”

Tudi Darinka je bila točna, tako da sva se potem lahko počutili skoraj kot ona dva klošarja iz Godota,  dokler se ni na Bukovnikovem dvorišču začela prava čarovniška gauda, ki se je nadaljevala celo pot do Grohata. In še potem, seveda.

Pripravnici Stanka in Jerneja sta se lotili priprave poznega večernega zvarka, me pa smo skočile nadstropje više.

Mateja je bila nadzornica.

Mateja je bila nadzornica.

Polona in Slavc sta bila sama, saj je Slavc vse morebitne obiskovalce še pravočasno opozoril, naj ne hodijo na Grohat, ker imamo roza (!!!) vikend. Slavc je bil pravzaprav zelo pogumen, da je sploh prišel na Grohat na naš konec tedna …

Jerneja, Marinka, Mateja, Darinka, Gozdna, Martina, Polona, Neja, Špela, Stanka (foto: Slavc)

Jerneja, Marinka, Mateja, Darinka, Gozdna, Martina, Polona, Neja, Špela, Stanka (foto: Slavc)

Čeprav se zdi naslov prispevka nesmiseln in bralcu vsiljuje misel na to, da smo mogoče spile kako pivo preveč, je resnica precej bolj dolgočasna. Tako kot postajamo dolgočasne … ne, ne dolgočasne, ampak MODRE me. To pride z leti. Menda … Če smo še pred nekaj leti sredi noči na snegu delale razne inštalacije samo zato, da smo naredile nekaj “ultra super kul” fotografij, smo si tokrat izmenjavale izkušnje o porodih, vzgoji otrok, službah … In o možeh. Zato pa smo tudi prišle do veterinarja, Jernejinega moža, ki pač ve, kako se rečem streže, ko gre za porod. Zakaj rožnata barva, je pa očitno, al.

Delamo se, da smo kul (v resnici smo sploh kul, ampak ker smo modre, tega ne razglašamo). Emmm, no, saj ni važno ...

Delamo se, da smo kul (v resnici smo sploh kul, ampak ker smo modre, tega ne razglašamo). Emmm, no, saj ni važno …

V soboto sva se z Marinko odločili za eno ležerno plezanje. Pridružila se nam(a) je še Daša in dostop do Vetrnih (ja, kaj pa ste mislili da bomo šle lezt po tako hudi gaudi?!) je med delanjem snega in ledu (beri klepetanjem) bil zelo znosen. Sploh ker je Daša ves čas gazila prva. Razmere v Vetrnih so bile božanske, razgledi nadbožanski, vreme pa tako, da bi si ga človek shranil za takrat, ko ima dopust in varstvo za otroke. Preostale “rozike” so se medtem klatile okoli po Grohatu in pod Raduho ter menda zaman trkale na vrata GRS-bajte, iz katere se je slišal pritajen šepet. Itak, če je pa Slavc fante prestrašil z roza vikendom. (Priznam, to dvoje sem si izmislila, ker se fajn čuje.)

Čez prvi skok

Čez prvi skok

 

Proti vrhu

Proti vrhu.

V soboto zvečer je naveza M & M ostala sama, saj je glavnini zadišalo nedeljsko smučanje na Koralpah, nama pa nedeljska plezarija v Veliki Raduhi. Smučanje je bilo menda kljub enim pozabljenim kožam doma in enemu pozabljenemu ključu od avta na Grohatu fantastično, plezarija pa le gaženje. Upanje, da bodo razmere podobne tistim v Vetrnih, se je topilo kot sneg v nespodobno visokih temperaturah, zato sva se modro obrnili na polovici prvega raztežaja Lojzetovega kamina. Pozneje sem na spletu brala o odličnih razmerah v Julijcih, v Teranovi … Najbrž so bile tudi v Mali Raduhi in v Lanežu boljše, ampak midve sva se sprijaznili s tem, da je tudi nekajurno gaženje dobro za kondicijo.”Pa še doma bodo zelo veseli, če se vrneva prej, kot sva rekli,” sva si domišljali.

Punce pa so se medtem afnale na turnih dilah in delale inštalacije.

IMG_8178

Inštalacija?

 

Kaže, da ne. :-D

Kaže, da ne. :-D

(Roza) Gozdna Marta

Foto: (Roza) Marinka, Mateja in Gozdna

O avtorju Prikaže vse zapise

Megi