AK Ravne

Prva levitev modrasov

Ja, prav ste prebrali, kooončnooo smo dočakali levitev. Pa ne tistih tapravih modrasov, pač pa tečajnikov alpinistične šole. Ti smo se po mesecih vlaganja truda tako tečajnikov ter na drugi strani inštruktorjev končno prelevili v mlajše alpinistične pripravnike. Levitev se je zgodila v Vipavi, kamor smo se odpravili ravno z namenom, da tečajniki pokažemo usvojeno znanje in se samostojno (seveda pod budnim očesom inštruktorjev) preizkusimo v samostojnem plezanju in vodenju.

Tečajniki, ki smo vedno za kaj fajnega, smo v Vipavo odbrzeli kar v petek. Ta je od Koroške oddaljena nekaj več kot tri ure vožnje, zato je bico Mileno je tudi tokrat zaskrbelo, da v Vipavi ne bo hrane, in hopla: pripravila nam je cela dva ajmerja flancatov. Za večerjo je bilo poskrbljeno, postavitev šotorov pa je imel čez moški del petkove ekipe.

V sončnem sobotnem jutru smo z dišečo kavo pričakali še preostale tečajnike in inštruktorje. Po vnaprejšnjem dogovoru smo se razdelili v naveze. Smeri so bile torej izbrane in naštudirane, vzeli smo pot pod noge in odšli vsak v svojo smer. V moji navezi sta bila še Metka in Samo. Ko smo prišli do vznožja smeri, ki je čakala, da jo preplezamo, je najin fajni inštruktor Samo še enkrat dal smernice in ponovil pomembnosti, ki jih je treba upoštevati. Z Metko sva pod budnim Samovim inštruktorskim očesom uspešno preplezali tri raztežaje, se ustrezno varovali, zabijali kline (Pa naj še kdo reče, da ženske nismo za kladiva!), vstavljali zatiče, izdelovali sidrišča.

Vesela ekipa na vrhu.

Vesela ekipa na vrhu.

Janez, Domen in Uroš.

Janez, Domen in Uroš.


Čudovit razgled.

Čudovit razgled.


Olga v akciji.

Olga v akciji.


IMG_1296
Vesela zakonca z Marto in Blažem.

Vesela zakonca z Marto in Blažem.

Poleg nas so vsak svojo smer grizli še Mateja in Matic, ki sta s seboj imela Edija. Uroš in Janez sta bila tokrat v moški inštruktorski družbi z Domnom. Da je bila ena naveza samo ženska je poskrbela Marta, ki je plezala z Olgo. Da pa punci nista bili sami, sta se jima pridružila še Blaž in Vinko. Brigito in Natašo, ki sta bili tokrat najvztrajnejši in sta dobro prečesali Vipavsko plezališče, je pod drobnogled vzel gospod Špiler.
IMG-6c28da873f847544d93e3f3b584347d9-V

IMG-f9b559763b66bb0e192a6af826bf51c0-V

Vipava2

Vipava4

G. Špiler blažen med Brigito in Natašo.

G. Špiler blažen med Brigito in Natašo.


IMG-f9b559763b66bb0e192a6af826bf51c0-V
Vipava2
Vedno veseli.

Vedno veseli.

Da se stvari ne pozabijo, jih moramo zapisati. Zato so na naših prejetih diplomah zapisane dolžnosti mlajših alpinističnih pripravnikov, ki bomo v prihodnje skrbeli za dobrobit inštruktorjev.

Nedeljsko dopoldne je bilo prav tako kakor sobotno obarvano plezalno. Tokrat je bila zraven mene novopečena superbica in super inštruktorica Marta. Opravili sva dva raztežaja ter se nato po ‘abzajlu’ spustili do simpatičnega mostička, ki smo ga že dva dni opazovali iz doline in se spraševali, le kako se pride nanj. Za ziher, da slučajno ne bi bilo dežja, ker smo ženske na kupu, sta pred nama isto smer plezala Vinko in Blaž.

IMG_1338
IMG_1336
IMG_1361

Razgled s skritega mostička.

Razgled s skritega mostička.

Takšna je skrajšana verzija minulega vikenda. Pa ne samo to … Minilo je kar več kot pol leta od tistega prvega srečanja v alpinistični sobi, kamor smo mnogi vstopali neprepričani, ali bo v redu ali ne. Ostali smo tisti, ki nas to zanima. Ostali smo vsi, ki to, kar spada k alpinizmu, delamo vneto in zagnano. Skupinico, ki se je oblikovala pa ne veže samo skupni interes, pač pa močna vez prijateljstva in naklonjenosti.

IMG-448a4461e0f2ac54e134a34be5ad8d61-V

Hvala torej Marti, Janu, Vinku, Samu, Domnu, Fižoli, Borisu, Ediju in g. Špilerju za vso predano znanje in za enormne količine dobrih živcev!

Zapisala: Petra

Foto: Marta, Janez, Metka

O avtorju Prikaže vse zapise

Petra Potočnik