Že prejšnji teden nazaj grede z Okrešlja so nam pogledi uhajali iz Logarske tja gor v lepotico, kje je še trda zima. Zato sva jo rajši z Marto v soboto namesto pod Raduho na veleslalom mahnila pod Ojstrico plezat Vzhodno grapo v Škarjah.
Sobota dopoldan nad Okrešljem.
Lepo pomladno vreme, zanimiva smer, dobra družba, hladno pivo in skupna ugotovitev: “Fajn je bilo.”
Le kaj bi si človek želel še več?
Turska gora, smer Bela piramida – Tschadova smer III+/II, 300 m, plezali 24.3.2012
Domen, Marta, Anza
Medtem, ko so se nekateri danes gužvali v Maltatalu, sem v dobri družbi – sam 
in ljubem miru naredil turnejo po ledu v okolici Črne. Po Božičevem gor pogledat, kaj se je zgodilo pred štirinajstimi dnevi in nazaj dol, v Koprivno po levem Mršnaku gor, po desnem dol in še po Tinetovem gor in dol. Vsega skupaj se kar nabere metrov. Sonce že precej močno liže oba Mršnaka in “Tineta”, “Božič” bo pa še kar nekaj časa, ker je bolj v senci.
To je to!! Kar smejalo se mi je na vrhu Skritega slapa v Logarski, ko sem v torek, na Valentinovo, po več kot dvajsetih letih spet prepikal eno lepo ledno smer. Veliko ledu se je stopilo v tem času in še sreča, da mi je soplezalka Marta med vzponom razložila, kaj vse se je medtem spremenilo, ko sem rajši jadral po zraku in morju. Menda se ne seka več stopinje v led, ko plezaš navzgor, 
.
Ker ni bilo več časa za kaj daljšega, sva skočila še čez Firštov slap, katerega največji problem je bil, kako priti suh čez Savinjo.
Lepega plezalnega dneva je bilo žal kar prehitro konec. Res lepega dneva, ki ga ne pozabiš nikoli.
Zaenkrat je na Koroškem turnosmučarska kriza zaradi pomanjkanja snega, ampak se da kaj najti, da ne škrta preveč pod smučmi. Ena izmed takih tur je na vrh Golice (Koralpe) in sicer preko Velike krnice (Grosses Kar).
Read more…
Izhodišče dolina Tauerntal zahodno od Mallnitza in planina Jamnig. Cesta je prevozna do parkirišča pod planino tam pa avtov ko na kakem avtosejmu. Na smuči takoj nad parkiriščem in na sever skozi gozd. Po snežnih jezikih na travnatih pobočjih večina po snegu s krajšimi travnatimi prekinitvami navzgor na plato.
Pobočja nad Jamnigovo planino (še) vabijo!
Tam se začnejo neprekinjena snežna pobočja po katerih na vrh, ki so ga občasno zakrili oblaki z juga. Spust je zgoraj potekal v območju vzpona po ravno pravem putru, spodaj pa po veselem gnilcu v območju potoka s par kratkimi prekinitvami do Jamnigove planine. Obvoz po levi in z nekaj čaranja pod njo s smučmi do avta. Lepa tura, dve uri vožnje od doma, snega še ravno prav, najboljši tam okrog devete ure, ampak to presneto zgodnje vstajanje 
!
Anza, Meta in Aleksandra Š.
Na smuči takoj nad polnim parkiriščem
V ozadju vrh Romatenspitze, 2696 m
Počitek na vrhu
Skupinska slika na vrhu za družinski album
Zavoji v mehkem putru
Spust po jezikih snega desno od potoka
Jamnigova planina
Poučna karta: Zimske mirne cone - tudi divjad ima rada svoj mir
S prvo gondolo iz Mallnitza do vrha žičnice in kratek spust po dobrih 15cm pršiča v smeri glavnega vrha. Vzpon do grebena je potekal mestoma po zasneženih skalah, večinoma pa po dobri uhojeni špuri. Na grebenu smučke na hrbet in po njem na mali Ankogel. Zaradi na trenutke zoprnega jugozahodnika ni bilo želje za vzpon na glavni vrh, zato smo se kar hitro napravili za spust na severno stran.
Kaj reči o njem: 1200 višincev čiste poezije, plavanja po pršiču do kolen, smuka kot je letos še ni bilo! Ne da se opisati z besedami. Vse pove tale kratek filmček.
Pri Radeckalmu zaslužena malica, nato pa naprej po dolini navzdol in z nekaj prekinitvami skoraj do mostu pred železniško postajo. In na vlak ter skozi predor nazaj do avtov. Res hvala Velikonočnemu zajcu za tako lepo pisanko.
Za vas uživali: Janeta, Fižola, Boris, Jure, Dani, Janez in Anza
Plavanje po pršiču
Pse na smuči
Proti grebenu
Janez v akciji
To mi delaj!
Pogled nazaj, v sredini vrh Ankogla
Zaslužen počitek pri Radeckalmu
Povod za izbiro današnjega cilja je bila predvsem vremenska napoved, ki je obetala “pokrit” zahodni del Slovenije, na vzhodu pa sončno z malo močnejšim jugozahodnikom. Tako se je Golica (Koralpe) ponudila kar sama od sebe in sicer pot s parkirišč preko Velike krnice (Grosses Kar) na vrh, kjer kraljuje velika radarska “žoga”.
Tako sva po jutranjem uživaškem enournem radiranju rebrc na smučišču zamenjala opremo, se s parkirišča spustila malo nižje na cesto, nekaj časa po njej, nato pa navzgor v Veliko krnico. Po njej do konca in po potacani smučini desno na greben ter naprej na vrh. Spust po cesti na jugozahodnih pobočjih po “steptanem ojužencu” preko smučišč do avta. Vsega skupaj slabe tri ure. Lepa “šprancir” tura.
Anza, Meta Štornik
Kar nekaj let sva se gledala s smučišča na Hochrindlu in letos, v nedeljo 14.3.2010, je končno prišel na vrsto. Začetek pri cerkvi v St.Lorenzen po položni vlaki skozi cemprinov gozd na vršna pobočja. Že spodaj je potegnilo v krošnjah dreves, na planoti pa je SZ veter z višino samo še jačal, zato je pametnejši del ekipe na malem vrhu zložil pse in po napihanem pršiču odvijugal nazaj v zavetje gozda. Trmasti del je nadaljeval v na trenutke viharnih sunkih vetra do spihanega vrha. Nato pa hitro nazaj čez jezike snežnih zastružkov, ledenih plošč in kupov napihanega snega v zgornjem delu ter po pršiču na dobrih dvajset podlage skozi gozd do avta.
Anza, Meta, Aleksandra Štornik
Aktualni komentarji