AK Ravne

Tale je že malo stara, pa vseeno…

V začetku oktobra smo Martin, Martin, Rok in jaz mudili na Sardiniji…

Read more…

Že nekaj časa me je mikalo plezanje v Piramidi, tam daleč desno, čisto pri koncu grebena Raduhe. Po vzponu, ki sta ga prejšnji vikend opravila Lačen in Keks, pa se je zdelo že skoraj nujno, da grem tudi sam pomeriti strmino te stene.

Tako sva v četrtek zjutraj z Ježem, za ogrevanje, opravila precej dolg a ne prenaporen dostop pod Piramido, kjer sva splezala smer Kolar-Mihev.

Za spodnji del smeri je značilno strmo, izpostavljeno plezanje v na trenutke precej krušljivi skali. Višje pa se strmina zmanjša, skala postane kompaktnejša in kar naenkrat se znajdeš na vrhu…

Mogoče je že malo prepozno za delanje reklame, ma vseeno…

Glede na to, da je letos, taglavni motor, mastermind, Vodja, vsakoletnih odprav v Biokovo, Miha, na prisilnem dopustu in da nasploh izgleda situacija, glede odhoda precej črno, malo EPP-ja ne more škodit!

Na kratko, spoda je ko v raju. Ne dobiš sicer dvainsedemdesetih devic, se pa lahko naužiješ drugih dobrot… dobra skala, visoke stene, nizke stene, plezališča, navrtane smeri, nenavrtane smeri, še nikoli splezane smeri, morje, kače… pač u glavnem, če komu ni do prvomajskega gužvanja na Popularnih lokacijah je to TO!

Pretekli vikend sva z Ježem plezala v stenah Male in Srednje Raduhe.

Vse se je začelo v petek zvečer. Med hojo proti baznemu taboru, naši super sobi na Grohatu, sva že razmišljala o tem, da bo, ko prispema, najprej treba iti po drva in nato celo noč kuriti, če boma želela, da bo v sobi vsaj malo toplo. A sreča je bila na najini strani. Ko prispema do koče, vidima…luč…super nekdo je v koči, toplo bo! No v koči je bilo res živahno, Miha, Davo, Bica, Manjana…(upam da nisem koga pozabo) Naslednji dan so se na pridružilo še Fižola, Janeta in Marko… ampak o tem kaj so počeli na Raduhi, bodo že sami kaj več povedali.

Read more…

Jesen je v polnem razmahu…listje je iz dreves že, bol kot ne, odpadlo, uro smo  prestavili,  zunaj je že skoraj mraz,  grozdni sok se je spremenil v vino in Martina je imela god. Se pravi, da je bil ta vikend kot nalašč da združimo prijetno s koristnim!? ali bolje rečeno fajn s fajnim! Plezanje, taborjenje, druženje, taborni ogenj, keksi…pač simple life..ok bomo rekli relativno simple, ker če kliče žena, ljubica, fant, služba ipd. se je pač vseeno treba javit na mobitel..ja težki časi!

Read more…

…vsaj kar se tiče alpinizma, turizma, preseravanja in precenjevanja svojih sposobnosti v lovu na Tisto lovoriko. Bili smo tam…v Chamonixju.

Pa če se dotaknemo najprej tiste bolj temne plati medalje. Prav grozno je, ko moreš na vsakem koraku  gledati perverzne prizore, v katerih nastopajo ljudne od blizu in daleč, veliki in majhni, mladi in stari, črni, beli, rdeči in zeleni…vsi pa pripovedujejo isto zgodbo: “danes sem bil v Snell sportu in sem si kupil novo opremo, jutri pa grem na Mt. Blanc!….čaki ej kk se že da dereza gr na čevelj???”  No večina potem, po 2 dneh in po skupaj 3h hoje ugotovi, da to mogoče le ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Ti nato svoje apetite po osvajanju “nekoristnega sveta” (kot se temu strokovno reče) potešijo s pristopom na katerega od nižjih vrhov (v bližini gondole).

Tiste bol trenirane in vztrajne, ki zdržijo 5 dnevno sprehajalno-spoznavno-aklimatizacijsko obdobje pa zdaj čaka ultimativna preizkušnja psihofizične pripravljenosti, dvodnevna borba za…kaj že? Ja no ni važno, samo da  bodo lahko dotični osebki nato doma, na zahvalni dan ali ob kaki drugi priložnosti podobnega kova, zbranim pripovedovali herojske zgodbe. Drugo leto pa na Everest…

Read more…

Že na vrhu je potekala debata, o tem, kako bi bilo najbolje začeti tole objavo!? Takrat je Martina, slavna pisateljica objav na AK Ravne ( in menda tudi na GL) in zdaj ena izmed nadebudnih tečajnic, ugotovila da  se takšne sestavke začne s dobrim starim “PA SMO ŠLI”!

Read more…

Ker je napoved za tisti dan spet napovedovala čuda od vremena, mogoče niti ni tako presenetljivo, da se ni dalo dobiti spolezalca, za plezanje v hribih… Se pravi, da je bilo treba preklopiti na plan št. 2. “Kodri, a grema lest balvane na Okrešelj?”..pa sma šla. Se niti ne spomnim, koliko je bila ura, ko sma se pripeljala do odcepa za Logarsko dolino, ampak očitno je bila že dovolj, da naju je mična gospodična prikrajšala za 6€.

Sledilo je malo sopihanja po stopnicah, na vrh Rinke, pa mimo izvira Savinje in potem končno…”lej tam je je že en balvan”…”u tam sta kr 2 na kupu”..itd.

V bistvu se mi je kar dopadlo, da enkrat ni blo treba s sabo nositi tistih 15kg opreme, potrebne za plezanje v hribih in sem lahko na račun tega, v ruzak dal več (kot bi temu reko Vezi) ogljikovih hidratov v tapravi obliki.

Ok, kar se balvanov tiče… očitno se je nekdo že pred časom malo namučil in pod najzanimivejšimi skalami odstranil podrastje in izravnal tla, tako da te vsaj prva 2 giba ne skrbi, da si boš ob padcu polomil vse kosti. Mogoče bi se bilo, nekoč v prihodnosti, smoterno gor odpravit s crash-padom in splezati tudi kaj težjega.

Z Matejem sma splezala nekaj lažjih označenih problemov, našla pa sma tudi 2 nova(1 sma že preplezala za drugega bo pa še potrebno malo treninga).

Ko so se končno končali izpiti se je končalo tudi lepo vreme…kljub temu sma se z Vojko odločila da malo preslišima Tronteljeve napovedi o celodnevnih padavinah in raje verjamema računskemu modelu, ene izmed priljubljenih spletnih strani z meteorološko tematiko, ki je napovedoval padavine šele od 15. ure dalje.

Nek tak tihi načrt je bil, da splezama 2 smeri, vendar sma se na koncu morala zadovoliti z eno samo.

Plezala sma Frdamane luknje. Nekje na sredi smeri, sma si malo popestrila življenje z zavojem v detajl Micinega stabra, od koder sma nato malo levo malo desno nadaljevala proti vrhu.

PS: a bi se mogoče te dni našo kdo, ki nima obveznosti v osnovni/srednji šoli, na faksu, v službi, doma, na vrtu…skratka ima čas v hribe jt?

Janko

Zdaj, da nebo kdo pričakoval črno-belih slikic v stilu “še pomnite tovariši”…tisto je atanova domena, ne moja.

No, da začnem.. V začetku meseca, sma se z Vojko spravila plezat v Raduho. Načrt plezanja je bil sledeč: v soboto Bukovska zajeda v Srednji Raduhi, v nedeljo pa Vrt planik v Veliki Raduhi. Mislim da ni treba poudarjati, da je bilo treba načrt kasneje rahlo prirediti.

Read more…