AK Ravne

V nedeljo smo se podali v mrzlo jutro na Jezersko z željo po plezanju. Plan sta bili Teranova in Sinji slap. Že ko smo prispeli na parkirišče, nam je bilo jasno, da bolje, da gremo plezat v  Sinji slap. Tu je bila milina – pred nami je bila samo ena naveza in še tista je bila že skoraj na izstopu.
Slap je dobro narejen, samo prvi metri v prvem in zadnji metri v zadnjem raztežaju so ˝goli˝.
Za mene je bilo prvič, da sem plezala led – lahko rečem, da sem res uživala. Tako zelo, da bo treba še it.

Uživanti: Rok, Mateja, Tomi, Martina

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Napovedano hladnejše vreme in pomanjkanje časa je botrovalo, da se je tokratnega tradicionalnega taboru v Ospu udeležilo manj članov – plezalcev AK Ravne.

Dokaj močna burja je bila razlog, da smo v soboto šli plezat v Italijo, plezališče Napoleonica, najbolj trdoživa, Brane in Miha pa sta plezala v veliki Osapski steni. Po plezanju smo se vsi zbrali v campu, kjer smo pekli dobrote, okušali domače borovničeve ˝pridelke˝, debatirali o tem in onem, se greli ob ognju….

V nedeljo smo se odločili, da bomo plezali v Babni. Toplo vreme je na plan privabilo veliko število plezalcev, tako da je bila kar velika gužva pod steno. Glede na to, da smo prejšnjo noč šli spat malo kasneje kot ponavadi, nam ni bilo problem pod steno malo počakat na prosto smer in se vmes malo pomartinčkat.

Prijetno se je bilo nastavljati novembrskim sončnim žarkom, plezati v novih plezališčih, uživati ob pogledu na čudovite jesenske barve, vonjati zelišča ob potki v plezališče, se družiti še s kolegi iz drugih klubov…

Upam, da se bo naslednje leto tabora spet udeležilo rekordno število članov, tako, kot lansko leto.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Nekateri so že nestrpno pričakovali svojo prvo vožnjo z letalom, vendar jim tokrat ni bilo usojeno. Radarji na Kosu menda niso delali – takšni so bili podatki od Ryanair-a, tako da je let odpadel. Na hitro smo morali narediti plan B. Odločitev je padla. Arco!!!

Read more…

Luč svata je zagledala prva slovenska spletna plezalna revija BETA magazine.

Več o sami reviji najdete na tej povezavi:

http://www.des.si/2011/10/25/prihaja-beta-magazine/

Uživajte!

Sončni vzhod, vožnja skozi pravljično vasico Sele (nemško Zell) http://sl.wikipedia.org/wiki/Sele,_Avstrija, pogled na gorski masiv Košuto in na našega lepotca – Košutnikov turn. Tam je danes naš cilj.

Malo sem ga gledala s strahospoštovanjem, ker zgleda tako mogočen. Smer, ki sma jo plezala Kosi in jaz, ima kar pravo ime: Gamsenweg. Sam dostop do smeri je kar zoprn zaradi melišča (en korak naprej, dva te samo odpelje nazaj proti dolini) in bi prišlo prav, da bi imela gamsje sposobnosti poskakovanja po takšnih ˝poteh˝. Vstopiva v smer. Prvi raztežaj je bil krušljiv, ostali so bili dokaj kompaktni. Kljub temu, da ima smer oceno 5, je skala skos navpična in se nikjer ne položi. Smer je v celoti navrtana, opremljena je tudi s klini. Ponuja zanimiv pogled na ferato oz. viseči most s Košutnikovega turna. V zadnjem, sedmem raztežaju naju je pričakalo sonce, ki naju je dodobra ogrelo. Šla sva na vrh Košutnikovega turna (2136 m), kjer sva čakala še na ostali navezi. Daša in Primož sta plezala smer Östlicher Nordkantenpfeiler, Muc in Vezi pa Karantanien 2000. Med 3 urnem čakanjem sma se dodobra najedla, spočila, nagledala čudovitih razgledov (Peca, Uršlja gora, Olševa, Raduha, Obir, Kamniško-Savinjske alpe, del Julijskih, na drugi strani dolina Drave…), opazovala kavke, ki so mojstrice izkoriščanja vetra in jadranja v njemu, ter človeka, ki jih je hotel posnemati z jadrilico.

Po težko pričakovanem prihodu ostalih navez še hitro naredimo par posnetkov, se pripravimo za spust ob jeklenicah in že vzamemo pot pod noge. Pričakal nas je viseči most, kjer je bilo prisotnega malo adrenalina, še pot čez melišče in že smo bili na uhojeni poti. Na koči pod Košuto smo še nazdravili Veziju, ki je imel pred par dnevi rojstni dan, potem pa smo se zapeljali v sončni zahod.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

12►

V petek po službi že drvimo proti Maltatalu. Nastanimo se v super urejenem campu s talnim ogrevanjem v wc-ju in bazenom. Zakaj omenjam talno ogrevanje in bazen? Ker sta nam v soboto prišla še kako prav!!! Šotor postavimo v prijetno senčko, da nam v soboto zjutraj sonce ne bi sijalo direkt v glave, spijemo pivo in naredimo plane za naslednji dan. Kavica in čaj za dobro jutro, pol pa v plezališče. Hmmm, granit zgleda prav zanimiv. Poličke, luske, plata, plata…to je pa tut vse. Nobene šalčke – mn se pa šalčke tk zelo dopadejo. Ok, v tem primeru je pač treba vzet, kar se ti ponuja. Ocene so malo smešne, ker ko se spraviš lest 5c, je orng težko. Pa še dež, ki se je pojavil vsake toliko, je steno naredil spolzko. Občasno smo pogledali v nebo, ker so se okoli nas podili temni oblaki. Do dveh je zdržalo, potem pa tresk. Dež, veter, nekaj časa nič, pa zopet veter, dež, veeeeter – orng se je ohladilo. Pogumni smo se šli namakat v bazen in nato na nujno ogrevanje v kopalnice s talnim ogrevanjem. Želodčki so krulili in hoteli hrane. Ka taj češ, bo treba nekaj spečt. Glavna kuharja Primož in Janez (verjetno je bil še kateri drugi, samo v tistem vetru nisem glih kaj vidla ) sta/so se lotili pravega podviga. V orkanskem vetru in dežju so spekli izvrstne čevape, hrenovke in celo koruzo. V tem času sta se Špiler in Brane borila s šotorom, saj ga je veter hotel ponesti v nebo. Špiler, Brane : veter = 1:0. Medtem smo punce pogrnile mizo v Kosijevem avtu. Smo ga kr vredo obložili in obtežili . Komanda pade: gremo na 200 metrov visok jez Kölnbrein (Akumulacijsko jezero je nastalo, ko so z betonskim jezom pregradili dolino, po kateri teče rečica Malta. Jez je visok 200 in dolg 626 m. Debelina betonske pregrade je pri temeljih 41, na višini polnega jezera pa 7,6 m. V pregrado je vgrajenega 2,04×10⁶ m³ betona. Za jezom se je naredilo 4,5 km dolgo jezero s prostornino 200×10⁶ m³). Ob poti občudujemo številne slapove in stene – pozimi mora zgledati še bolj fantastično. Na vrhu pa nas pričaka okoli 5 cm snega, ter mraz in veter. Zahvala gre spretnim voznikom, da nismo obtičali.

Ponoči je bilo mrzlo (ne vem, a je samo mene zeblo?) in zjutraj bi presneto pasalo, da bi imeli šotore na sončni legi in da bi nas prebudil sonček. Ko smo končno pogreli prezeble ude smo se odpravili v plezališče. Dve navezi sta šli v dolge smeri, ostali pa frikat. S Teo sma še šli pohajkovat po pravljičnem gozdu, kjer si na vsakem koraku videl kakšno malenkost, ki te je očarala.

Zagotovo še grem v Malto, saj so mi dolgoprogaši naredili lušte z luštno smerco – jo bo treba sprobat. Pa tudi pozimi bo zgleda kaj zamikalo in premamilo…??

Ekipa: Daša, Primož, Kosi, Miha, Tea, Jan, Špiler, Brane, Janez, Muc s familijo in js.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

12►

Ženska naveza 3M (Marta, Marinka in Martina) smo se v nedeljo podale v Igličevo smer v Mali Rinki. Prekrasen pogled na gore, dih jemajoče zelene barve, modro nebo….

Pomalicamo in že se podamo proti smeri. Da ne bi bil štart tako lahek, smo za začetek morale prečiti snežišče, paziti, da ne bi padle v robno zev, šele nato smo otipale toplo skalo. Navezo je vodila Marta, jaz sem bila turist, Marinka pa je izbijala Martine kline. Celotna smer ponuja lepo plezanje, v drugem raztežaju kaminskega dela smo si celotno zadevo popestrile, saj je Marta ˝vžgala˝ desno varianto (težjo od kamina ). Izstop oz. zadnji trije raztežaji so dokaj naloženi in potrebno se je izogniti snegu, ki še vedno leži v grapi zadnjega raztežaja. Na vrhu smo se malo odpočile, pojedle preostanek hrane, nato pa je sledil še sestop skozi Turski žleb. Zaključek je bil pri Zadružniku, kjer smo si namočile suha grla, malo podebatirale o prečudovitem dnevu in plezanju, razdelile robo, ter se počasi odpravile proti domu.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]

Danes med 17. in 19. uro bo moteno plezanje na bulderju zaradi tedna športa.

Hvala za razumevanje.

Martina

Dokaj udobno nameščeni v najetem kombiju, z mislimi že v Španiji, spanec prebudi dež. Pa ne no!!! Sicer je do cilja še dolga pot, ampak vseeno. Ne more bit dež, če gremo na dopust.

Read more…

Na čudovit sončni dan smo se navezi Primož – Daša ter Marinka – Severin – Martina podali plezat v Rotewand. Polno parkirišče in močan veter nas nista prestrašila. Odločili smo se za smeri HÜHNERLEITER V/IV+ 240 m in WASCHRUMPEL IV,V+/VI-220 m. Prvo smer smo splezali v predvidenem času, pri drugi se je malo zavleklo, saj si je naveza pred nami vzela ogroooomno časa in smo rabili vsaj uro in pol več, da smo prišli ven iz smeri….

Dan je bil izkoriščen do popolnosti, naplezali smo se, nasmejali, uživali in napolnili baterije za naprej.

[Show as slideshow]

[View with PicLens]