AK Ravne

Obetavno vabilo, obetavna tekma. In res je bilo tako. Trinajst uradnih problemov in še mnogo drugih možnosti. Za  povprečne in podpovprečne pa neskončno problemov. Ja, še sreča, da bo novo leto in nove zaobljube in nova prilika in nov zagon……. skratka trenirati bo treba, da bomo na tretji tekmi zlezli malo više. Tisti, ki so se na tekmo resno pripravili so razkrili lepote plezanja, drugi pa smo se veselili na tuj račun. Tekma ni bila le tekma, temveč tudi druženje, pestovanje otrok in priprava na novo življenjsko pot.

Read more…

Včeraj opoldne, ko je večina državljanov sedela pri mizi in kosila, sva z Brančem vstopila v Stanetovo smer in nadaljevala po gornjem delu Spominske smeri. Lepo in za naju težko plezanje. Vmes sva vrtnarila, kar pomeni, da sva čistila s travo prerasle oprimke.  No drugič bo smer na nekaterih mestih že za nijanso lažja. Seveda pa ste takšnemu početju vabljeni tudi drugi, da bo v poročilih manj takšnih komentarjev, kot ga je imel pred časom mladenič:

“ Smer bi najlažje opisal kot mešanico lepih naloženih detajlov in pasenja v visoki travi”.

Seveda so komentarji posameznikov subjektivni, tako kot pa  imajo “vsake oči svojega malarja”.

Ker je bilo sonce še visoko, sva splezala še Zajedo. Tudi tu sva vrtnarila. Če bi imela s seboj kladivo, s konico, bi se še bolj izkazala.

Andrej Špiler

Začetek poči v Spominski smeri

Read more…

Tokrat sem se priključil navezi Pušnik Franc in Vinko Močilnik. Moja stalna plezalca sta imela druge posle. Eden se je lečil, drugi pa zdravil. Včasih vse prav pride, da ti ni treba plezati.

Če Micinega stebra še niste plezali, niste zamudili veliko. Smer poteka po travah, med borovjem in macesni, vmes pa je tudi dva raztežaja plezanja, večinoma po skali. Če pa bi se radi trenirali uporabo varovanja okoli dreves, borovja, in vstavljanja metuljev, imate v tej smeri veliko možnosti, da osvojite to znanje.

Ker se je Pušnik “ponudil”, da me bo peljal do Bukovnika, sem se jaz, da bom vodil navezo. Naveza treh, na dveh vrveh je klapala kot eno. Jaz od spredaj, Franc in Vinko pa zadaj. Vsi pa smo sledili Bojanu in Iztoku Mencingerju, ki sta me prehitela pri dostu. Kavice, ki mi jo je v GRS bajti skuhala “gospa načelnikova”, pač nisem želel odkloniti.

Da je vse štimalo, kot se za navezo alpinistov razume, sem se v steni odrekel debati o političnih temah. No na zadnjem štantu je Pušnik hotel uveljaviti nov način vodenja trojne naveze, ki pa ga seveda nisem mogel sprejeti.

Upam, da bo zadevo opisal, strokovno objasnil, varnostno utemeljil,…… in jo, znanja željnim alpinistom, predstavil na naslednjem usposabljanju v okviru AK Ravne.

Andrej Špiler

Soplezalca pri vstopu pod steno

Read more…

Včeraj je bila v steni Raduhe ponovno gneča. Alpnistov z vseh vetrov veliko, prevladovali pa smo Ravenčani.

S Kosijem sva na “na mah” preplezala Dorkino smer, da bodo stari mački, ki se pripravljajo na bližajočo tekmo v Črni vedeli s kakšno popotnici pridem na tekmo veteranov. A konkurenci za zmago med tastarimi na “Mastnem grifu”  – da ne bo v pretirano prestrašena – takoj na začetku pomen, da sem smer zmogel bolj ali manj z obešanjem za vponke.

V arhivu sem našel celo sliko iz smeri izpred več kot petintrideset let nazaj. Z Rokom Kolarjem sva  jo v tistem obdobju, še kot srednješolca ,preplezala tudi pozimi, v pravi zimi. Takrat smo, kot se vidi na sliki, še plezali s šlingami. Na A_O, seveda. Zadnjih deset let pa nisem videl alpinista, ki bi se pod steno pojavil s šlingami. Kje so tisti časi?

"Šlinganje" v Dorkini smeri pred petintridesetimi leti

Preberite si še Igorjev članek »Spomin na tiste, ki so odšli« na Črnjanski strani, malo pokukajte v plezalni vodnik »Raduha« in boste lahko sestavili svojo zgodbo.

Kot rečeno nama je šlo dobro, tako da nama niti črni oblaki, ki so grozili z dežjem niso zbijali morale, zato sem tudi veliko fotografiral. Tukaj je nekaj utrinkov v sliki.

Andrej Špiler

Read more…

Soboto in nedeljo, ko je v dolini puhtela vročina od vročega asfalt, smo plezali v odličnih razmerah severne stene Raduhe. Tanja, Rok, Fižola, Vinko, Branč, Dani, Kosi, Jan, jaz in mogoče še kdo smo užili v hladu severne stene Male in Srednje Raduhe. Preplezali smo Kamin pri Durcah, Steber Male Raduhe, ZZ,  Študentsko, Zagorčevo, Plate, Lojzov Kamin, Palčka, Blagajniško in še nekaj neznanih. Za drvarnico smo imeli piknik s “pasjo radostjo” in pirčkom, tako da nam je bilo res lepo. Raduha vabi. Pridite in plezajte še vi.

Andrej Špiler

Stena Male Raduhe v popoldanskem soncu

Read more…

Danes (15.06.2011) po šihtu sva jo s Kosijem mahnila na Uršljo. Do Naravskih ledin s Citoroenom, naprej  pod steno pa slaba urca lahkotne hoje. Začela sva z Zajedo, ki je na vstopu močno spuščala vodo, vendar je Domen našel nekaj manj spolzkih oprimkov in hitro zlezel prve, po moje, najtežje metre. Naprej je šlo hitro, jaz sem se celo izogibal oprimkov A0, kar sicer ni moja navada. Namesto v klasično prečko v levo, sva splezala naravnost čez previs na travno polico, kjer je Domen hotel nadaljevati kar po prvenstveni varianti a sem ga komaj prepričal, da jo prihraniva za drugič. V obeh smereh sem kot drugi očistil nekaj travne ruše, kjer so se skrivali dobri oprimki.  Bolj bomo plezali te smeri in čistili rušo, lepši oprimki se bodo prikazali.

Andrej Špiler

Priprava vrvi pod steno

Read more…

Včeraj, ko  je večina naših mladih plezalcev že migala v Burjakovih pečeh, se  je naših več kot 150 let (A. Gradišnik, B. Verbole in A. Špiler) pomikalo proti Raduhi. Zagnali smo se v Zagorčevo smer. Branč in Andrej sta jo ponovno spoznala po več kot 25 letih. Kljub redkim svedrovcem,  še vedno ostaja klasična smer, ki nič ne “šenka”. Še najtežje je na vstopu, ko moraš ne ogret v oporni tehniki (za poči) zlesti nekaj metrov, potem pa že lažje zadihaš. Kljub snegu pod steno in oblakom na nebu nam  je bilo vreme naklonjeno in smo uživali v plezanju in v pogledu na zeleno dolino Grohata, proti Svetemu Jakobu in naprej na Peco.

Na Grohatu nas je župan pogostil s ričetom, pijačo in nekaj dobrimi vici. Hvala Dodi!

Andrej Špiler

Banč in Andrej pod steno, pri vstopu v smer.

Read more…

Včeraj sva se z Brančem dobila na Jezerskem in se odpeljala pod Veliki vrh. Solidna gozdna cesta, te pripelje na veliko parkirišče, od koder se stena lepo vidi. Do vstopa v steno okoli 20 minut rahlega vzpona. Smeri so zelo dobro navrtane. Vsaka smer ima svojo barvo ali tip svedrovcev, tako da v gneči smeri orientacija ni preveč težka. Kar nekaj podobnosti z Belo pečjo nad Tržičem.

Preplezala sva dve smeri z oceno VI-. Lepa plezarija v čvrsti skali. Bolj je smer težka, bolj na gosto so svedrovci, tako da lahko plezaš tudi na A 0.

Mesta za  spust so varno urejena na 30 m. Midva sva za sestop uporabila pot na levi strani – gledano v steno.

Andrej Špiler

Opise smeri dobiš na portalu "Plezanje.net"

Read more…

Lepo in toplo nedeljo sva z Brančem izkoristila za prvo letošnje plezanje v steni Uršlje.  Z avtom do vrha smučišča Ošven, čez žleb (z nekaj krpami snega) in veliko “švica” na dostopu pa tudi v steni. Na vrhu Kante je vročina kar puhtela od pregretih teles. Stena v glavnem suha, tu pa tam pa  prste namočiš v mokro zemljo.  Čez nekaj dni bo tudi gornji del Spominske smeri grelo popoldansko sonce.

Andrej Špiler

Branč in moja senca v prvem raztežaju Kante.

Read more…

5.3.sva z Vinkom splezala Sinji slap in ker so razmere zelo dobre, sem se 9.3.vrnil nad Jezersko in s Samotom sva uživala sama v Teranovi smeri.Smer je še vedno super narejena.

Lp, Fižola