AK Ravne

Takšni ali drugačni izgovori, se mi zadnje čase pogosto pojavljajo, zato sem preteklih 10 dni namenil  predvsem plezanju!

Read more…

Stereotipi držijo ali pa ne. Pregovori in reki in rekla in podobna šara, s katero polnimo naš vsakdan, da smo videti bolj pametni, isto – pravzaprav bi rekla, da bolj ne držijo, ker jih pač povemo na pol ali pa narobe razumemo ali pa se zgolj tolažimo z njimi; Oton Župančič je napisal: »Osel gre le enkrat na led, baš to je oslovstvo. Modrec ve: danes sem pal, jutri bom plesal po njem.« No, mi pa vzamemo samo prvi stavek in ga po svoje razumemo in pametujemo …

Read more…

V nedeljo, 29. 1. 2012, je v Ptuju potekala 1. tekma Vzhodne lige. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate:

Petra Glušič: 1. mesto ( starejše cicibanke – močnejša skupina)
Saša Ranc: 2. mesto ( mlajše deklice – šibkejša skupina)
Sara Glušič: 4. mesto ( mlajše deklice – močnejša skupina)
Daša Vinšek: 5. mesto ( starejše deklice – šibkejša skupina)
Vid Urnaut: 9. mesto (starejši dečki – šibkejša skupina)
Zan Sudar: 5. mesto (starejši dečki – močnejša skupina)
Tina Gradišnik: 5. mesto ( kadetinje – enotna skupina)

V soboto, 28. 1. 2012, je v Wolfsbergu potekala tekma v športnem plezanju.
AK Ravne sta zastopali Sara in Petra Glušič, ki sta z odličnim plezanjem osvojili 2. mesti.

Superlativi v Domnovi predstavitvi plezanja v Tomazinovi smeri v Stenarju so nas spodbudili, da smo tudi mi pohiteli v dolino Vrat. Mi smo bili; Rok, Iki, Franc in jaz.

Točno pet je kazala ura, ko smo zakoračili od avtomobila na parkirišču pod Aljaževim domom. Točno petnajst minut čez deveto pa je kazala, ko sem na robu stene v sneg odložil nahrbtnik in cepine. Lep kondicijski vzpon z veliko »foto šutinga« je bil opravljen.

Z Rokom sva sedela v zaveterju, zrla v severno triglavsko steno ter ugotavljala kako visoko v Skalaški smeri z Ladjo bi utegnila biti Grega in Flisko, ko so se le nekaj metrov vstran, na mestu kjer Tomazinova smer izstopi iz stene, v naju zazrle velike oči. Oči izpod mogočnega rogovja. Še preden sem utegnil pripraviti fotoaparat se je plečati kozorog obrnil in se počasi namenil po ozkem izpostavljenem snežnem grebenu. Na robu je obstal, se razgledal kot bi preverjal ali je v njegovem kraljestvu vse na svojem mestu, se zazrl v plezalca Ikija in Franca v steni pod sabo, zažvižgal in izginil za robom. Če so me še nekaj minut nazaj obdajali občutki, da so snežni grebeni in vrhovi naokoli za trenutek samo naši, pa me je prešinilo spoznanje, da smo samo obiskovalci v kraljestvu ponosnega kozoroga.

Dans po šihtu sva z Klavžem šla preverit Helensko svečo, pa je bila še malo tanka-še manjka kak dan za frikat, zato sva preverila še Božičev slap, ki pa je bil fantastičen za popikat tk, da sva naredla kr 3 runde.

Več na:

http://friko.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1629:razglasitev-najboljih-plezalcev-in-alpinistov-za-sezono-2011&catid=36:sportno-plezanje&Itemid=53

lp, Vezi

V nedeljo sva z Fižolo preplezala omenjeno smer, zraven levo sta še 2 podobni. Razmere super, ampak lih ko se ogreješ je konc z ledom in sledi sestop.

Letos zima ni naklonjena lednim plezalcem. Tistih nekaj narejenih slapov pa oblegajo množice ledu željnih.  Tako je bilo tudi v soboto v Maltatalu. Številni avtomobili ob cesti niso napovedovali nič dobrega. V slapu na drugi strani tunela sem naštel kar sedemnajst duš. In še so prihajale. Domen in Rok sta se odločila srečo iskati više v daljšem slapu, kjer zaradi novega snega in grape ni bilo pričakovati prevelikega užitka.  Midva pa sva se namenila navzdol po dolini,  Grega je sklepal pravilno; »V Katedrali bi utegnil biti naval manjši!«

Nad nama ni bilo nikogar. Visoka temperatura ni dajala zimskega vzdušja. Od impozantnih ledenih piščali mogočne Katedrale je tekla voda. Enkratno plezanje, z malo občutka in gibanja, brez razbijanja ledu je prijazno odprlo vse skrivnosti ledne stolnice in potešilo nabrano željo po ledu. Ob sestopu, beri spustih po vrvi, je pričelo celo snežiti.  Malo, za trenutek je zadišalo po  zimi.

Ne pozabite, če sploh že veste!!!

Danes se v Slovenj Gradcu za vse ljubitelje malih kamenih gmot, potnih rok in belega prahu obeta en res hud večer. Rok Klančnik, naj lipicanec med lipicanci, nam bo tokrat prvič na velikem platnu zasukal eno izmed svojih zadnjih kreacij.

Premiera filma “Plezalčev dnevnik: ROCKLANDS” se bo pričela  ob 19:00 v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu.

Vstopnina sitnica! 2 € oz. v domači valuti eno hladno pivo!