Božična Boka
Božiček v južne kraje malo zamuja in v Črno Goro prispe s 14 dnevno zamudo.
Božiček v južne kraje malo zamuja in v Črno Goro prispe s 14 dnevno zamudo.
Tale je že malo stara, pa vseeno…
V začetku oktobra smo Martin, Martin, Rok in jaz mudili na Sardiniji…
Sončni vzhod, vožnja skozi pravljično vasico Sele (nemško Zell) http://sl.wikipedia.org/wiki/Sele,_Avstrija, pogled na gorski masiv Košuto in na našega lepotca – Košutnikov turn. Tam je danes naš cilj.
Malo sem ga gledala s strahospoštovanjem, ker zgleda tako mogočen. Smer, ki sma jo plezala Kosi in jaz, ima kar pravo ime: Gamsenweg. Sam dostop do smeri je kar zoprn zaradi melišča (en korak naprej, dva te samo odpelje nazaj proti dolini) in bi prišlo prav, da bi imela gamsje sposobnosti poskakovanja po takšnih ˝poteh˝. Vstopiva v smer. Prvi raztežaj je bil krušljiv, ostali so bili dokaj kompaktni. Kljub temu, da ima smer oceno 5, je skala skos navpična in se nikjer ne položi. Smer je v celoti navrtana, opremljena je tudi s klini. Ponuja zanimiv pogled na ferato oz. viseči most s Košutnikovega turna. V zadnjem, sedmem raztežaju naju je pričakalo sonce, ki naju je dodobra ogrelo. Šla sva na vrh Košutnikovega turna (2136 m), kjer sva čakala še na ostali navezi. Daša in Primož sta plezala smer Östlicher Nordkantenpfeiler, Muc in Vezi pa Karantanien 2000. Med 3 urnem čakanjem sma se dodobra najedla, spočila, nagledala čudovitih razgledov (Peca, Uršlja gora, Olševa, Raduha, Obir, Kamniško-Savinjske alpe, del Julijskih, na drugi strani dolina Drave…), opazovala kavke, ki so mojstrice izkoriščanja vetra in jadranja v njemu, ter človeka, ki jih je hotel posnemati z jadrilico.
Po težko pričakovanem prihodu ostalih navez še hitro naredimo par posnetkov, se pripravimo za spust ob jeklenicah in že vzamemo pot pod noge. Pričakal nas je viseči most, kjer je bilo prisotnega malo adrenalina, še pot čez melišče in že smo bili na uhojeni poti. Na koči pod Košuto smo še nazdravili Veziju, ki je imel pred par dnevi rojstni dan, potem pa smo se zapeljali v sončni zahod.
Vsi kandidati za tabor na Korošici ta vikend vabljeni k Lečniku v četrtek ob 20.00, da se dogovorimo glede tabora.
V dneh od 15. do 17. julija bo potekal tabor AK RAVNE na Korošici.
Plezali bomo v bližnjih stenah nad Korošico, kjer se najde za vsakogar nekaj. V bližini koče so opremljene tudi športno plezalne smeri, zsto vabljeni tudi športni plezalci.
Ob tej priložnosti bomo po plezanju vadili tudi vrvno tehniko, reševanje padlega in ostale manevre.
Glede odhoda se dogovorimo naknadno.
Prijave do 7.7.2011 na mail: akravne@gmail.com
Pod streho smo spravili še en preizkus znanja in se znebili še 8-mih tečajnikov (no čaka jih še teoretični del).
Delo je olajšal teoretik od glave do pete – Špilč Jr., ki je lepo prikazal manevre in razjasnil še zadnje nejasnosti. Nato je mirno sobotno dopoldne v Radljah zmotil nenavaden zvok. Nekaj je cingljalo, kovinski zvok se je širil skozi ušesa množic, ki so se spraševale, kaj je to.Ja nič drugega ni bilo, kot pa nabijanje klinov Daše in kompanije in izvajanje manevrov….pod budnim očesom njihovih mentorjev.
Zdaj pa lest, pa cepine nabrusit, pa teorijo učit, pa pa… VSE NAJBOLJŠE GOSPA ŠTERN in hvala za slastno torto.
…vsaj kar se tiče alpinizma, turizma, preseravanja in precenjevanja svojih sposobnosti v lovu na Tisto lovoriko. Bili smo tam…v Chamonixju.
Pa če se dotaknemo najprej tiste bolj temne plati medalje. Prav grozno je, ko moreš na vsakem koraku gledati perverzne prizore, v katerih nastopajo ljudne od blizu in daleč, veliki in majhni, mladi in stari, črni, beli, rdeči in zeleni…vsi pa pripovedujejo isto zgodbo: “danes sem bil v Snell sportu in sem si kupil novo opremo, jutri pa grem na Mt. Blanc!….čaki ej kk se že da dereza gr na čevelj???” No večina potem, po 2 dneh in po skupaj 3h hoje ugotovi, da to mogoče le ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Ti nato svoje apetite po osvajanju “nekoristnega sveta” (kot se temu strokovno reče) potešijo s pristopom na katerega od nižjih vrhov (v bližini gondole).
Tiste bol trenirane in vztrajne, ki zdržijo 5 dnevno sprehajalno-spoznavno-aklimatizacijsko obdobje pa zdaj čaka ultimativna preizkušnja psihofizične pripravljenosti, dvodnevna borba za…kaj že? Ja no ni važno, samo da bodo lahko dotični osebki nato doma, na zahvalni dan ali ob kaki drugi priložnosti podobnega kova, zbranim pripovedovali herojske zgodbe. Drugo leto pa na Everest…
Aktualni komentarji