AK Ravne

Turno smučanje

TURNO SMUČANJE
Avtor: Mitja Kovačič
TURNO SMUČANJE

Že dolgo je tega, ko so ljudje iz potrebe po preživetju, uporabili prve pripomočke za hojo po snegu. Uporabljali so nekakšne krplje, katere so kasneje izpopolnjevali do prvih smuči. Nekdaj potreba po preživetje, danes žene človeka potreba po razvedrilu, užitku, fizični okrepitvi, adrenalinu. Osnovna oprema ostaja podobna. So samo dodatki, izpopolnitve, ki današnjemu smučarju omogoča ugodnejše vzpone in prijetnejšo smuko.

V zadnjem času je vse več ljudi, ki zahajajo v zasnežena gorska prostranstva. Odmaknjenost od mestnega vrveža, odkrivanje zimskih lepot gora, spremljanje in razvijanje svojih sposobnosti, uživanje v naporu, … Pritegne jih tudi cena, če odmislimo začetno naložbo v opremo. Na žalost se vedno pogosteje dogaja, da turni smučarji pri svojih podvigih presegajo svoje sposobnosti in znanje, zato izpostavljajo nevarnosti sebe in druge. Dobra in ustrezna oprema je predpogoj za užitek, predvsem pa za varnost. Vendar za uspešno in varno turno smučanje to še ne zadošča. Opremo je potrebno znati uporabljati, poznati je potrebno razmere in nevarnosti v gorah. Poznati in upoštevati je potrebno tudi svoje znanje, sposobnosti ter predvsem izkušnje.

OPREMA

Turno smučanje združuje gorništvo in smučanje. Tako potrebujemo gorniško in smučarsko opremo. Dodatna oprema je odvisna od tega, kdaj, kako visoko in na kakšno zahtevnost ture se podajamo. Nakup opreme predstavlja kar velik finančni zalogaj. Zato je smiselno, da prve krajše in nezahtevne turno smučarske smuke opravimo kar z alpsko opremo. Kasneje, če se za to obliko smučanja navdušimo, se odločimo za nakup posebne turno smučarske opreme, katere najpomembnejši deli so turno smučarski čevlji, psi, srenači, turne vezi in smuči.

Smuči:
Izberemo nekoliko krajše in širše smuči od tistih, s katerimi smučamo na urejenih smučiščih. Poleg tega so tudi nekoliko prožnejše (mehkejše). Zaradi teh lastnosti so lažje vodljive v različnih snežnih razmerah. Dolžina smuči ne bi smela presegati smučarjeve telesne višine. Danes na tržišču dobimo klasične (ravne) smuči in smuči s poudarjenim stranskim lokom (carving). Slednje, če imajo prevelik poudarjen lok, so za turno smučanje manj primerne, saj je z njimi težko obvladovati poledenele predele. Njihova dobra lastnost pa je, da je smučanje v idealnih pogojih z njimi lažje, saj omogočajo boljšo vodljivost.

Smučarske vezi:
Turno smučarske vezi sodijo med najpomembnejši del opreme. Omogočajo nam predvsem lažje vzpenjanje v klanec. Turno smučarske vezi so tudi oprema, ki jo najprej kupimo, če smo se odločili za turno smučanje, denarja pa je premalo za ostalo opremo.

Poglavitna lastnost vezi je ta, da jih pri hoji lahko sprostimo, kar omogoča visoko dviganje pete. Pod peto imajo tudi pručko (podstavek) z enim ali več nastavki, ki omogočajo lažjo hojo v strmini. Tako so podplati čevljev še vedno bolj ali manj v vodoravni legi. Hoja je veliko bolj prijetna in manj utrudljiva. Pred spustom vezi lahko spet hitro in enostavno učvrstimo (stik med čevljem in smučko), da čevelj čvrsto vežejo na smuči in omogočajo dobro vodljivost. Imeti morajo možnost različne nastavitve sile odpiranja. To je pomembno, saj se pri turnem smučanju razmere iz trenutka v trenutek spreminjajo.

Čevlji:
Turno smučarski čevlji združujejo lastnosti gorniških čevljev in čevljev za smučanje. Dobri čevlji omogočajo razmeroma lahkotno hojo, hkrati pa so dovolj visoki in čvrsti, da se dobro oprimejo gležnjev. To nam omogoča dobro nastavljanje robnikov in lažje vodenje smuči. Kljub temu pa je smučanje zaradi slabšega oprijema noge praviloma nekoliko slabše kot v alpskih smučarskih čevljih.
Na gležnju ima gibljiv del, ki omogoča hojo, pri smučanju pa ga blokiramo (petna zaponka). Sestavljeni so iz notranjega, usnjenega in zunanjega, plastičnega čevlja. Notranji čevelj mora biti mehak in narejen iz materialov, ki dobro izolirajo in dobro odvajajo vlago. Na nogo se mora dobro prilegati. Pri nakupu upoštevamo svoje želje in potrebe. Nekateri čevlji se namreč boljše obnesejo pri hoji, drugi pa pri smučanju.

Kože za hojo navzgor – psi
Psi ali kože so eden najpomembnejših delov opreme turnega smučarja, saj nam pomagajo pri hoji navzgor. To so dolgi sintetični trakovi, ki jih s posebnim lepilom prilepimo na drsne ploskve smuči. Na eni strani imajo rese ali dlake. Pri nameščanju na smuči so rese obrnjene nazaj. Omogočajo drsenje samo naprej in pri hoji preprečuje zdrs smuči nazaj. Za silo lahko z njimi drsimo tudi po bregu navzdol, težje pa z njimi krmarimo..

Srenači:
Srenači so kovinski nastavki, nekakšne smučarske dereze v obliki črke U. Namestimo jih na vezi pod čevlje tako, da so kraki obrnjeni navzdol, proti snegu. Kraki so zobčasto izrezani in se dobro zasadijo tudi v trd sneg. Med vzponom po trdem snegu in poledenelih pobočjih preprečujejo bočni zdrs in zdrs smuči nazaj.

Nahrbtnik:
Danes je na trgu zelo velika izbira kvalitetnih nahrbtnikov. Za turno smučanje so najprimernejši ozki, lahki in seveda nepremočljivi. Imeti morajo jermenčke za pritrjevanje smuči in cepina. Velikost nahrbtnika je odvisna od dolžine in zahtevnosti ture. Pomembna je tudi barva, ki naj bo dobro vidna v snegu. Primeren nahrbtnik bistveno pripomore k dobri smuki – s smučarjem se mora zliti. Napolnimo ga tako, da je težišče čim bližje telesu.

Palice s krpljicami
Uporabljajo se največ teleskopske palice. Imeti morajo krpljice različnih velikosti, katere lahko menjamo glede na vrste snega. Marsikateremu turnemu smučarju lahko še tako lep dan zagrenijo premajhne krpljice v mehkem snegu. Pametno je, da na turno smučanje s seboj vedno vzamemo rezervno.

Ostala oprema:
Nujni del vsakega turnega smučarja so lavinska žolna, sonda in lopata. Ob pravilni uporabi so marsikomu rešila življenje. Sama po sebi lavinska žolna ni dovolj, ves čas ture mora biti vklopljena. Potrebujemo še cepin in dereze, orodje za popravilo vezi, prvo pomoč ter vosek za mazanje psov. Ne smemo pozabiti na očala – sončna in smučarska in zaščitno kremo proti soncu. V nahrbtniku imamo še vso ostalo osebno opremo.

VARNOST, VARNOST

Osnovni predpogoj za varno turno smučanje je popolna opremljenost smučarja. Še tako kvalitetna in popolna oprema pa ne nudi varnosti, če je ne znamo pravilno uporabljati. Osnovno znanje lahko dobimo na raznih turno smučarskih tečajih in gorniških ter alpinističnih šolah. Naučijo nas pravilno in varno uporabljati cepin, dereze in lavinsko žolno. Ob uporabi opreme se naučimo tudi varne hoje v gorah v zimskih razmerah. Seznanijo nas o objektivnih nevarnostih, ki jih predstavlja zimska pokrajina. Spoznamo nevarnosti, za katere smo odgovorni sami in na katere lahko vplivamo – subjektivne nevarnosti. Teoretično znanje lahko dobimo iz priročnikov in vodnikov o turni smuki. Najpomembnejše za varnost pa so izkušnje. Zato je smiselno, da se vsaj v začetku na smuko odpravljamo z izkušenimi turnimi smučarji, tudi gorskimi vodniki. Boljše je odšteti nekaj tisočakov in se domov vrniti s celo glavo in lepim doživetjem.

Pred odhodom na turno smučanje moramo preveriti trenutne razmere v gorah – vreme, stopnjo plazovitosti. Spremljamo vremensko napoved, preletimo forume na internetnih straneh in se pozanimamo pri nekom, ki je našo želeno turo pred kratkim opravil. Pozanimamo se o poteku vzpona in spusta, skratka, naredimo vse potrebno, da je možnost za nesrečo čim manjša. Pregledamo in dopolnimo opremo, ki jo bomo potrebovali. Domače ali prijatelje obvestimo o nameravani turi, da bodo v primeru nesreče vedeli, kje smo. Seveda pa smo pred tem poskrbeli za ustrezno fizično in psihično pripravljenost. Glede na to realno ocenimo naše sposobnosti in izbiramo zahtevnost ture.

Turno smučarske vzpone in spuste delimo po zahtevnosti od prve do sedme stopnje. Izbiramo lahko med enodnevnimi in večdnevnimi, lažjimi in zelo zahtevnimi, krajšimi in daljšimi turno smučarskimi turami. Kombinacij je veliko.

Lažja turna smučanja – Dolška Baba, Blegoš, Ratitovec, Debela peč…
Srednja težavnost – Kredarica, Kanjavec, področje Komne, Krn…
Težje turno smučanje – Jalovčev ozebnik, Jugova grapa – za Akom, Stenar
Večdnevna tura – turno smučarsko prečenje od Vogla, preko Komne, Sedmerih jezer, Hribaric, Kanjavca, Velega polja, Bohinjskih vratc do Krme.