AK Ravne

Plezalni vikend v Ospu 2

Jesen je v polnem razmahu…listje je iz dreves že, bol kot ne, odpadlo, uro smo  prestavili,  zunaj je že skoraj mraz,  grozdni sok se je spremenil v vino in Martina je imela god. Se pravi, da je bil ta vikend kot nalašč da združimo prijetno s koristnim!? ali bolje rečeno fajn s fajnim! Plezanje, taborjenje, druženje, taborni ogenj, keksi…pač simple life..ok bomo rekli relativno simple, ker če kliče žena, ljubica, fant, služba ipd. se je pač vseeno treba javit na mobitel..ja težki časi!

Del ekipe, predstavniki katerega imamo malo več sreče, ( razumevajočega šefa, status študenta…) je v Osp odpotaval že v petek. In glede na to, da smo bili prvi dan še najbolj nabiti z energijo, smo jo mahnili direktno v Mišjo peč…tam pa…ne boj, mesarsko kalnje!! V treh urah, ki smo jih prebili tam, so vsaj 2 čeha živa odrli, enega izmed nju celo dvakrat, še nadalnjim trem, pa so na živo pulili nohte s prstov…skratka drli so se kot da bi plezali kaj težkega (pa ne, da bi bil to opravičljiv razog, za oddajanje zvoka z izjemno povišano amplitudo )

Miha in Muc sta ta dan pokazala, da se na primorsko nista prišla samo sončit(ali pa sta se morda odločila, da bosta, ker ravno ni bilo sonca, raje plezala??)..v glavnem, oba sta brez večjih težav splezala (neko smer, imena se ravno ne spomnim) z oceno 7a. Muc je nasploh, skozi vse tri dni, kazal, da kljub temu, da je prestopil v klub 40+ še ni prav nič zarjavel…svaka mu čast! Ko smo ravno pri dosežkih isti dan je Andraž splezal smer “Sternschnuppe“, 7b (na pogled, če se ne motim)

Sledila je še večerja in posedanje v kampu…ko je zmankalo piva, smo šli pa spat!

Beseda dneva v soboto je bila “gužva”. Domnu in Martini se je že zjutraj maščeval, za kakšno uro predolg spanec, saj se je pred njima v lov na “Medota” podalo 20+ Kranjčanov. Ja na ta dan so bili v Osapski steni veliki prometni zamaški. Gneča v steni pa ni preplašila vseh, saj se je 5 fantov vseeno podalo tja. Splezali so smer Prečenje, Andražu je to uspelo prosto, ostalim pa z nekaj tehničnega plezanja.

Ostali pa smo dan preživeli ob plezanju krajših smeri v sektorju Babna, Grega in gospodič Slemnik Ribič(kk mu je pa ime, mi pa še ni povedo) pa sta se navijala v Miški

Ko se je stemnilo, pa zabave še niti približno ni bilo konec…sledilo je praznovanje, peka čvapčičev, kostanjev, pitje vina in sladkega mošta, gretje ob ognju, poslušanje zgodb iz leta 88 (pa tudi kakšna z novejšo letnico je bila umes) in podobne reči, ki delajo življenje lepo oz. vredno trplenja? :)

Tudi nedeljo smo izkoristili, podobno kot ostala dva dneva. Za plezanje! (kdo bi si mislo). Sicer v rokah ni bilo več veliko moči, blazinice na prstih so že močno utripale, nekatere je mučil tudi Maček (pa ne Brane), ampak, kaj boš delal v Ospu drugega kot plezal??

Ja no, potem je bilo pa počasi že treba iti domov…ampak ta del zgodbe pa je tako žalosten, da ga je bolje izpustiti.

Če povzaem…fajn je bvo, vlko nas je bvo, lačni nismo bli, žejni? niti malo!, navivo nas je tut, deža ni bvo, sonca pa tut ne…nimaš kaj!

PS: slike bom dodal popoldan ( ker zdaj je ura 2 zjutraj in je treba jt spat)

[nggallery id=38]

O avtorju Prikaže vse zapise

JanSpi

2 komentarjevOddaj komentar

  • Tradicionalni tabori so vedno bolj obiskani, tk da se nas je letos zbralo kar 25. Super je blo.

  • Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da se javno zahvalim mojstru Mateju, ki je nama, kot se je izrazil Špič, žakloma, omogočil spoznati tako lepo smer. Lepo je bilo plezati in se šlepati po klinih, ko sem bil lahko samo sam sebi skrb, za vodenje naveze pa me ni čisto nič skrbelo. Vse spoštovanje vam vsem, ki ste tako hudo reč sposobni prosto plezati.

    Lep pozdrav, Branč

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *