AK Ravne

Vikend na Raduhi

Pretekli vikend sva z Ježem plezala v stenah Male in Srednje Raduhe.

Vse se je začelo v petek zvečer. Med hojo proti baznemu taboru, naši super sobi na Grohatu, sva že razmišljala o tem, da bo, ko prispema, najprej treba iti po drva in nato celo noč kuriti, če boma želela, da bo v sobi vsaj malo toplo. A sreča je bila na najini strani. Ko prispema do koče, vidima…luč…super nekdo je v koči, toplo bo! No v koči je bilo res živahno, Miha, Davo, Bica, Manjana…(upam da nisem koga pozabo) Naslednji dan so se na pridružilo še Fižola, Janeta in Marko… ampak o tem kaj so počeli na Raduhi, bodo že sami kaj več povedali.

V soboto sva z Ježem nameravala  plezati v steni Velike Raduhe, vendar sva zjutraj zaradi novozapadlega snega in nedelujoče budilke svoje načrte malo spremenila.

Pristala sva pod steno Male Raduhe, kjer sva v skladu z modernimi standardi in določili zimskega alpinizma, s cepini, preplezala Originalno smer. Razmere so bile taprave zimske,veter, mraz, z snegom poprhana skala, kar je naredlo plezanje precej bolj zanimivo in napeto kot poleti. Posebej se nama je v spomin zapisal zadnji razdežaj, kjer plezanje poteka po počeh v katere cepin res sede kot (ne spomnem se glih kake primerne primerjave..u glavnem fejst fajn)… V tem delu, se ti smer odkupi za vse zlo, ki ga je bilo potrebno prestati v detajlu na začetku 2 razdežaja, kjer si z vsemi zimskimi rekviziti še malo bol okoren kot poleti v plezalkah.

Na vrhu naju je pričakalo sonce, o vetru ni bilo ne duha, ne sluha, tako da sva se, po malo daljšem počitku, s težkim srce spustila nazaj v senco pod steno.

Naslednji dan je budilka zvonila pravočasno, tako da sva ob šestih že korakala proti steni. A, kot se je izkazalo nekaj ur gaženja pozneje, vseeno nisva bila dovolj zgodnja, tako je padla odločitev da se podama v nekoliko bolj klasično, lažjo in predvsem bližjo Stanetovo zajedo.

V smeri je bilo na strmih mestih še ravno dovolj “tapravega” snega in trav, da se jo je dalo splezati brez kraspanja po skali.

Skratka bil je zanimiv vikend. Glavnega cilja nama sicer ni uspelo uresničiti, ampak, kot je rekel Fižola: “Včasih morš pa tut mavo počakat, da so razmere taprave!”

Janko

O avtorju Prikaže vse zapise

JanSpi