AK Ravne

Koroška 8000m – torti smo dodali čokoladni preliv.

Andrej sporoča:

[singlepic id=3205 w=320 h=240 float=left]V skladu z našim načrtom se je vseh sedem članov 28.7. 2012 tretjič podalo na goro. Po konstantno slabem vremenu, se je napovedovalo vremensko okno, ki je navdajalo upanje za uspeh. Tega dne smo se povzpeli do T2. Drugega dne je bil cilj T3. Nekje na polovici poti se je zaradi utrujenosti Saš odločil za povratek. Grega se je ponudil da ga pospremi v dolino.

[singlepic id=3207 w=320 h=240 float=right]Člani nekaterih drugih ekip so nas nagovarjali za direkten naskok vrha iz T3. Tudi tokrat smo se držali našega v naprej pripravljenega načrta, ki so mu potem sledili tudi ostali. Tako smo se tretjega dne namenili proti T4.

[singlepic id=3208 w=320 h=240 float=left]Vsi so tabor postavili pod serakom na višini 7450m. Mi smo želeli T4 postaviti na varnem mestu pod skalami, zato smo nadaljevali z vzponom, a se je pokazalo, da zaradi popoldanskega sonca v mehkem snegu ne moremo varno prečiti snežnega pobočja do skal. T4 smo postavili na izpostavljenem mestu, pod manjšim serakom. Na eni strani je grozila temna ledna razpoka na drugi pa neskončno snežno pobočje. En šotorček in dve spalni vreči za pet oseb je napovedoval natrpan bivak brez spanja. A višina 7550m je bilo dobro izhodišče za končni naskok na vrh. Poldrugo uro po polnoči smo bili v temni noči pripravljeni. Kitajci priklopljeni na kisik, ki so ravno v tem času priplezali do nas so se ustavili in v strmem snežnem pobočju čakali tako dolgo, da smo šli mi naprej. Seveda gaženje do kolen v strmem pobočju proti 8000m je zelo naporna stvar. Tu sta veliko delo opravila Matej in Iki. Ob 6 uri zjutraj smo bili prvi na sedlu na višini 7800m. Prekrasen jutranji pogled na slikovit mestoma skalen in s snežnimi opastmi ovešen greben, ki vodi do skalnega predvrha in nato po dolgem skorajda vodoravnem grebenu do glavnega vrha. V nekaj minutah je razgled skrila megla in zapihal je veter.

[singlepic id=3204 w=320 h=240 float=left]Razdelili smo se v dve navezi. Z Matejem in Ikijem smo šli naprej. Jurij in Tadej sta nadaljevala z zmernejšim tempom. Naši navezi je šlo zelo dobro. V treh urah smo priplezali na skalni predvrh, ki že preseže 8000m. Veliko navez tu zaključi svoj vzpon. Do glavnega vrha se vleče dolgočasen skalno snežni greben, kjer je potrebno le paziti, da ne hodiš preblizu robu, saj te bi kakšna sumljiva opast hitro popeljala na Kitajsko stran za vekomaj. Nimam občutka, da se ves čas gibljemo nad 8000m. Vrh, končno v megli pred sabo zagledamo naš cilj. Stare molilne zastavice in bambusova palica zapičena v sneg nakazuje da smo Tu. Povsem na vrhu odložimo nahrbtnike, v sneg zapičimo cepine, se razvežemo in slavje se začne. No le nekaj okornih objemov, stiski rok. Moja velika višinska očala varno skrijejo solze, ki za trenutek zameglijo pogled. Prvi za nami na vrh pridejo Kitajci v spremstvu šerp, z pomočjo umetnega kisika. Čestitajo nam za vzpon na čist način (brez pomoči.). Eden izmed njih prijazno vzame v roke naš fotoaparat, da bo ostalo za spomin; Matej, Iki, jaz in zastavica Slovenije,Metala in SIJ-a, ki plapola v vetru. Malo pod vrhom naberemo nekaj kamenčkov. In ko se že nameravamo pričeti vračati v megli zagledamo dve postavi. Jurij in Tadej.

Krasno kar pet članov Koroške 8000 na vrhu Broad Peaka 8051m visoko!

Tega dne sva z Matejem sestopila do T2. Spotoma sva pospravila še T4. Ostali trije so prespali na T3. Naslednjega dne smo se v dveh skupinah vrnili v naše zatočišče baznega tabora. In ko smo se končno vsi utrujeni a srečni sestali smo si šele oddahnili. V tem trenutku je bil za nas vzpon na vrh zaključen. Končni naskok je vedno najbolj čustven a tudi nevaren del odprave. V letošnji sezoni je več kot dva meseca mnogo odprav brez uspeha naskakovalo karakorumske osemtisočake. Na koncu pa, ko se je sezona že praktično zaključila nam je uspelo. Tega dne so bili uspešni tudi na sosednjem K2. A žal se niso vsi veselili. Ledna voda, ki preko dne nevarno oživi v ledenih strugah je za vedno odnesla nosača Taiwanske odprave. Več sreče je imel član njihove odprave, ki je zdrsnil tik pod sedlom Broad Peaka in po več sto metrih zdrsa močno v šoku a nepoškodovan v spremstvu sestopil.

Čehinja, ki je med zadnjimi dosegla vrh Broad Peaka je pogrešana. Na K2 se je v lijaku zgodila smrtna nesreča. Zato je naše veselje, danes dan po vrnitvi v bazi tako veliko. Vsi smo zdravi in živi. Veliki torti s katero se bomo lahko sladkali v naslednjih letih pa smo dodali še čokoladni preliv.

V skladu z našim zelo aktivnim planom, so nas že včeraj v bazi, ko smo se vrnili z gore čakali nosači. Danes zjutraj so z prvimi tovori že zapustili našo bazo. Jutri zjutraj se bodo preostali skupaj z nami po najkrajši poti namenili v dolino. Tu nimamo več kaj početi Jaz sem dosanjal svoje mladostne sanje, skupaj smo dosanjali sanje koroških alpinistov o samostojni koroški odpravi na osemtisočaka.  Za vse, ki so kdajkoli to načrtovali ali le želeli, za vse Korošce, ki jim je bila mladostna pot prekinjena v hribih; Igorja, Franca, Vlada, Dušana, Meha, Kolčna in prijatelje, . za vse, ki so doma stiskali pesti, da nam bi uspelo.

LP Andrej

[nggallery id=159]

O avtorju Prikaže vse zapise

Katja G.

2 komentarjevOddaj komentar

  • Dragi Andrej in ostali zmagovalci,
    z solzami v očeh sem brala tvoje poročilo in se veseli vašega uspeha. Moje čestitke na izjemnem dosežku pošiljam celi ekipi.
    Po spletu okoliščin sva se srečala na letališču Brnik, takrat ko ste odhajali na to odpravo v daljni Pakistan in 8-tisočaka, jaz pa z možem na dopust v Turčijo. Bila sem zelo presenečena, da ne rečem skoraj šokirana, ko si rekel kam odhajate in česa ste se Korošci postopili. Adrenalinskih pohodov se kar malo bojim in jih iskreno rečeno ne razumem povsem. Predvsem se sprašujem ali je sploh odgovorno izzivati usodo s stakimi nevarnostmi, če imaš družino, odgovorno službo na vrhu………. Ker nisem živela do svojega 24 leta v Sloveniji , ampak v ravnici, se namreč na hribe nisem navadila in tudi jih enostavno nisem mogla bolje spoznati ob primorcu, ki sem ga dobila potem za moža. Zato hribe še danes občudujem ob pogledu iz vnožja in dolin. Prepričana sem, da mi boš ob priliki zelo rad razložil,. kaj sem zamudila v svojem življenju…..

    Vso srečo in lepo vreme naprej ter varen povratek v Slovenijo vsem skupaj želim

    Še zmeraj zagrižena livarka in jeklarka SIJ-a
    Mirjam Jan-Blažič